V življenju slovenskega človeka je čebelarstvo vedno zavzemalo pomembo vlogo. Med je uporabljal kot sladilo, zdravilo in pomirilo, iz medu je pripravljal pecivo in pijače, iz voska je vlival sveče. Tudi Rogatec in njegova okolica imata bogato čebelarsko tradicijo. Podobno kot drugi kraji je v času med obema vojnama tudi Rogatec premogel svojo lectarijo, čebelnjak kot samostojna arhitektura pa že v 19.st. postane sestavni del kmečke domačije. Izmed panjev različnih vrst so bili do 2.svet. vojne v rogaškem okolišu najbolj razširjeni slamnati koši “korbiči”, medtem ko se – sicer v Sloveniji najbolj znani panji – “kranjiči” na tem prostoru niso uveljavili. Zato bomo tukaj zaman iskali poslikane panjske končnice, ki sicer veljajo za slovensko posebnost.