Podajte se na poti polne novih doživetij in naravnih lepot. V Rogatcu so vam na voljo številne urejene in dobro označene pohodne poti.

Planinska pot na Donačko goro

Donačka gora (882 m) je svoje ime dobila po cerkvi sv. Donata. Cerkev je bila prvotno zgrajena na drugem mestu, po nesreči z neurjem, ko je leta 1740 v njo treščila strela, so jo zgradili na današnjem mestu. Starejše ime Donačke gore je Rogaška gora. Donačka gora spada v najvzhodnejši del Karavank na Slovenskem.

Zanjo je značilen oster greben, ki poteka v smeri vhod – zahod. Z njenega zahodnega vrha se pogled ustavi na njenem sosedu – Boč je višji, vendar zaradi položnega pobočja ne daje takega občutka (do njega je speljana pot, 5 ur hoje). Med bližnjimi vrhovi je še Konjiška gora.

Na Donačko vodi več dobro markiranih poti z naslednjimi izhodišči: iz Žetal po poti Jožeta Žetalskega (težja in zelo strma pot), od cerkve sv. Donata ter od Rudijevega doma. Slednja poteka po zahodnem delu posebne znamenitosti Donačke gore – 27 ha velikega naravnega rezervata, ki je kot pragozd zavarovan od leta 1965. V Sloveniji so le trije bukovi gozdovi s pragozdnim značajem.

Rudijev dom pod Donačko goro (590 m n.v.) nudi obiskovalcem hrano, pijačo in prenočišča (skupna ležišča – do 20 oseb). Odprt je od aprila do oktobra ter ob vikendih in praznikih (informacije: +386 (0)31 560 743).

Izvir Sotle

Sotla izvira v južnih pobočjih Maclja v treh izvirih, od katerih je en na slovensko-hrvaški meji, ostala sta na Hrvaškem. Izvir je urejen v obliki malega vodnjaka. Do njega vodi markirana pot.

Jezero Majdan pri Trličnem 

Jezero je nastalo v opuščenem rudniku kremenovega peska, ki so ga potrebovali za potrebe steklarne, poleg tega so se ljudje ukvarjali tudi z domačim izdelovanjem brusnih kamnov. Nad jezerom, ki je približno 30x30m veliko je okrog 60 m visoka stena, sredi katere je rov, ki so ga uporabljali pred poglobitvijo dna.

Pragozd na Donački gori 

Posebna znamenitost Donačke gore je 27 ha velik naravni rezervat, ki je kot pragozd zavarovan od leta 1965. V Sloveniji so le trije bukovi gozdovi s pragozdnim značajem. Po njegovem zahodnem delu vodi urejena planinska pot od planinskega doma na greben gore. Donačka gora slavi tudi po rastlinskih posebnostih, ki jih drugje ni. Na skalnih stenah in policah prisojne strani gore je v Sloveniji edino nahajališče juvanovega netreska.

Ker se podolgovata Donačka gora razteza od vzhoda proti zahodu, je razdeljena na toplejši, prisojni, južni del in hladnejši, osojni, severni del. Tako na severni strani prevladujejo hladnoljubne alpske rastline, ki potrebujejo manj toplote ali več vlage, na primer praprot jelenov jezik, smreka, kresničevje, alpski nagnoj in številne druge rastline. Na južni strani pa dobro uspevajo toploljubne rastline, na primer pravi kostanj in hrast cer. Značilna je višinska pasovitost rastlinstva.