27. Likof na taberhi – etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec

V nedeljo, 20. julija 2025, se je Muzeju na prostem Rogatec odvila največja etnografska prireditev, 27. LIKOF NA TABERHI.

Obiskovalci so imeli priložnost doživeti bogato kulturno dediščino skozi številne prikaze tradicionalnih obrti, rokodelskih veščin in kmečkih delovnih opravil.

Muzej je bil tega dne pravi oder ljudskih običajev, kjer so nastopili:

  • Ljudske pevke KD Anton Stefanciosa Rogatec, kot pojoče perice so prepevale in prale perilo ob vodnjaku,
  • domačini izpod Donačke gore so prikazali mlačev žita s cepci in na ročno mlatilnico,
  • Ložniške ufarce so prikazale žetev pšenice,
  • Kosci iz okolice Rogatcaso prikazali klepanje kose, izdelovanje grabelj in košnjo trave s koso, za njimi so pograbile grabljice izpod Donačke gore,
  • Juneževa domačija je poskrbela za prikaz izdelave ročajev inluščenja koruze,
  • Prešmentani falotje iz Stoperc so uprizorili žaganje hloda,
  • Martin Mikolič, župan Občine Rogatec je pšenico, ki so jo domačini zmlatili, zmlel na »žrmlje«.

Ljubitelji rokodelstva so imeli priložnost videti različne obrti, med drugim pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje, vezenje in pletenje, ter izdelavo rož iz krep papirja in metel. Marjetin rokodelski sejem je združil rokodelce in slovenske rokodelske centre, kjer so obiskovalci lahko kupili unikatne izdelke in se naučili novih veščin.

Za ljubitelje kulinarike je bila organizirana tudi posebna razstava in pokušina sirove zavihanke. Tradicionalne jedi so popestrile vzdušje in postregle z okusi lokalne dediščine. Ob dogodku namreč že 9. poteka kulinarični izbor z nazivom Naj sirova zavihanka Obsotelja in Kozjanskega. Letošnja zmagovalka je postala Marija Kušar iz Kristan vrha.

Folklorna skupina KUD Lojze Avžner Zg. Ložnica je s svojimi plesi popestrila dogajanje, ob tem pa so bile organizirane tudi doživljajske delavnice v sklopu muzeja, kjer so udeleženci izdelovali rožice iz krep papirja, pletli zapestnice iz ličja in pekli žulike v krušni peči.

Obiskovalci so uživali tudi v prijetnem druženju ob petju, glasbi in gostinski ponudbi, ki so ustvarili pristno vzdušje podeželskega življenja nekoč.

LIKOF NA TABERHI je ponovno potrdil, da je eden od ključnih dogodkov za ohranjanje in prikazovanje slovenske ljudske dediščine.

Medijski prispevki in odmevi na Likof:

Kakšne sirove zavihanke so spekli na Likofu na taberhi – Kozjansko.info

Likof na taberhi v Rogatcu: Že 27-ič povezali preteklost s sedanjostjo (foto, video) – Kozjansko.info

https://svet24.si/lokalno/savinjska/novice/likof-na-taberhi-rogatec-dediscina-etnologija-muzej-na-prostem-1835118

Likof – pomeni druženje, ob hrani, pijači, petju in humorju, ob zaključku delovnih opravil. Taberh – izhaja iz nemške besede die Tagarbeit, kar slovensko pomeni dnina. Nekoč so ljudje hodili, za ljubi kruhek in preživetje, na delo k premožnejšim kmetom.

Kakšnega pomena je prireditev in kaj vse prikažemo?

Za nas, ki prireditev ustvarjamo, Likof na taberhi pomeni povezovanje različnih vsebin in zvestih ljudi, ki imajo čut do dediščine. Prireditev poteka zadnja leta predzadnjo nedeljo v juliju. To je čas zrelega žita. Jedro prireditve so prikazi mlačve žita na tri načine: mlačev s cepci in na ročno mlatilnico. Ob tem se zvrstijo prikazi rokodelskih veščin (trenje lanu, predenje na kolovratu, ročno tkanje, pletenje iz šibja in ličja, izdelava rožic iz krep papirja, vezenje, kovaštvo, izdelava grabelj in metel) in prikazi delovnih opravil (pranje perila ob muzejskem vodnjaku s pojočimi pericami, priprava in peka sirove zavihanke, klepanje, brušenje kose in košnja trave, grabljenje trave. V doživljajskih delavnicah Okusimo dediščino omogočimo, da vsak obiskovalec na svoj lasten način doživlja bogastvo dediščine preko peke žulik, in drugih aktivnih delavnic. Prireditev smo z leti še nadgradili z Marjetinim rokodelskim sejmom in izborom za Naj sirovo zavihanko Obsotelja in Kozjanskega. Izbor Naj sirova zavihanka organiziramo s ciljem poenotenja in promocije te kulinarične posebnosti v sodelovanju z društvi žena, Kmetijsko gozdarskim zavodom Ptuj ter Šolskim centrom Šentjur.

Na prireditvi je sodelovalo blizu 130 nastopajočih, domačinov izpod Donačke gore, Loga, Dobovca, Rogatca in širše okolice Obsotelja in Kozjanskega ter izpod Pohorja in zaposlenih na zavodu.