V muzeju je zadišalo po sveže pečeni bučnici

V soboto, 12. septembra 2026, je v Muzeju na prostem Rogatec ponovno zadišalo po domači bučnici.

V sklopu programa Okusimo dediščino je ga. Lojzka Antolič izvedla prikaz priprave bučnice, praktično delavnico ter degustacijo te priljubljene tradicionalne jedi.

Udeleženci so lahko od blizu spremljali postopek priprave, se tudi sami preizkusili v izdelavi in na koncu seveda okusili sveže pečeno bučnico.

Takšne delavnice ohranjajo kulinarično dediščino našega okolja ter znanje in okuse, ki se prenašajo iz roda v rod.

Hvala vsem udeležencem, še posebej gospe Lojzki!

V Dvorcu Strmol v Rogatcu bo 29. septembra 2026 ob 17. uri na ogled razstava Nevestina bala v vrtincu sprememb, avtorice Špele Regulj iz Muzeja Velenje. Dogodek je del programa Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) 2026.

Razstava predstavlja nekdanje ženitne navade, priprave na poroko ter pomen nevestine bale, ki je nekoč predstavljala pomemben del nevestinega prehoda v novo življenjsko obdobje.

Poseben del razstave bo namenjen tudi utrinkom s porok v Rogatcu in njegovi okolici, kjer bomo skozi stare fotografije in spomine spremljali spreminjanje poročnih oblačil, običajev in praznovanj.

V spremljevalnem programu bomo izdelovali poročne šopke iz krep papirja, predstavili poročno pletenico ga. Anice Krušič, nastopili pa bosta tudi Otroška folklorna skupina Uršula iz VIZ OŠ Rogatec in Otroška folklorna skupina Spominčice iz 2. OŠ Rogaška Slatina.

Vabljeni v torek, 29. septembra 2026, ob 17. uri v Dvorec Strmol, Pot k ribniku 3, Rogatec.

V petek, 11. septembra 2026, je v Kulturnem domu Rogatec v organizaciji JSKD OI Rogaška Slatina potekalo tradicionalno Srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga je vrsto let sooustvarjala gospa Hilda Ozvaldič od katere se poslavljamo v teh dneh.

Nastopili so Prešmentani faloti, Fantje z vasi, Ljudski pevci TD Štatenberg, Tamburaši Rogatec, Veseli prijatelji in Ljudske pevke Rogatec. Program je povezovala Sergeja Javornik.

foto: Zlatka Polajžer

Ob koncu so vsi prisotni gospe Hildi v slovo skupaj zapeli njeno najljubšo pesem »Slavček milo je naglašal«.

V SPOMIN GOSPE HILDI OZVALDIČ

Z žalostjo se poslavljamo od gospe Hilde Ozvaldič, dolgoletne ljudske pevke, kulturne ustvarjalke, avtorice in režiserke, ki je s svojim delom pustila pomemben pečat v kulturnem življenju Rogatca.

Kot dolgoletna vodja Ljudskih pevk Rogatec je z veliko predanostjo ohranjala ljudsko pesem, običaje in pripovedno izročilo naših krajev. Zgodbe starejših generacij je znala preliti tudi v gledališke igre, ki jih je sama pisala, prirejala in režirala.

Posebno mesto v njenem ustvarjanju ima tudi Likof na taberhi. Prav Ljudske pevke iz Rogatca so pod njenim vodstvom leta 1999 v Muzeju na prostem Rogatec uprizorile krajšo igro Likof na taberhi, iz katere se je pozneje razvila tradicionalna etnografska prireditev, ki še danes ohranja spomin na nekdanje kmečko življenje, delo in običaje.

Gospa Hilda, hvala za vse, kar ste podarili Rogatcu, našemu muzeju in ljudem. Hvala, ker ste pomagali ohraniti del naše dediščine žive.

Vaše pesmi in zgodbe bodo ostale z nami.

Počivajte v miru.

Muzej na prostem Rogatec, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

foto: arhiv Muzeja na prostem Rogatec

Vabljeni, da se nam pridružite na treh ustvarjalnih rokodelskih delavnicah, kjer bomo skupaj odkrivali spretnosti rok, veselje do ustvarjanja in znanja, ki se prenašajo iz roda v rod.

Delavnice bodo potekale v Medgeneracijskem centru Rogatec, Trg 13 – »stara železnina«, namenjene pa so vsem generacijam – mladim, odraslim in starejšim.

Sreda, 23. 9. 2026, ob 10. uri
OBLIKOVANJE KERAMIKE
z Bojano Križanec, kiparko

Četrtek, 24. 9. 2026, ob 10. uri
PLETENJE IZ SLAME
z Janijem Jakobom, pletarjem

Petek, 25. 9. 2026, ob 10. uri
PLETENJE IZ LIČJA
z Vido Antolin, pletarko

Pridite, preizkusite svoje ročne spretnosti, spoznajte tradicionalne rokodelske tehnike in preživite prijetno dopoldne v dobri družbi.

Veseli bomo vašega obiska!

Delavnice potekajo v okviru projekta Medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje na območju Obsotelja in Kozjanskega, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni vas vabimo, da se nam pridružite na dogodku Sprehod za spomin, ki bo v ponedeljek, 21. septembra 2026, ob 10. uri v Muzeju na prostem Rogatec.

Dopoldne bomo namenili gibanju, druženju, skrbi za telesno pripravljenost in predvsem ozaveščanju o pomenu ohranjanja spomina ter kakovostnega življenja v vseh življenjskih obdobjih.

Udeleženci se bodo lahko vključili v:

• testiranje telesne pripravljenosti z dipl. fizioterapevtko Rebeko Rap in dipl. med. sestro Barbaro Gorenak iz ZD Šmarje pri Jelšah,
• vaje za spomin, ki jih bo pripravilo Društvo Spominčica Rogaška Slatina,
• Sprehod za telo in duha po poti:
  Muzej na prostem Rogatec → razgledišče → Dvorec Strmol → Muzej na prostem Rogatec.

Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Društvom upokojencev Rogatec in Domom starejših Šmarje pri Jelšah – Enoto Rogatec.

Vabljeni, da naredimo nekaj dobrega za telo, spomin in prijetno druženje.

Organizator: Muzej na prostem Rogatec – Demenci prijazna točka (DPT)

V Rogatec se je tudi letos vrnil ustvarjalni utrip mednarodne kiparsko-slikarske kolonije, ki bo potekala od 1. – 4. 9. 2026.

»Zgodbe Rogatca: odsev zgodovine v lesu in barvah« s poudarkom na plemstvu in življenju na gradovih.

Umetniki iz debel s pomočjo motornih žag in drugih orodij oblikujejo les in ustvarjajo neverjetne skulpture. Pri delu lahko spremljate slikarje ob snovanju njihovih umetnin. Nagovorila in pozdravila jih je tudi podžupanja, ki je v funkciji županje Brigita Vodušek.

Skulpture bodo na ogled ob občinskem prazniku 4. 9. 2026, ob 19 uri, ob Grajski pristavi.

Likovna kolonija za otroke bo potekala 4. 9. 2026 v Dvorcu Strmol. 

Kolonija povezuje ustvarjalnost, umetnost in kulturno dediščino Rogatca ter daje prostor novim umetniškim delom in zgodbam.

Vabljeni, da spremljate ustvarjalni utrip kolonije in nastajanje novih umetniških del!

Organizator: Zavod za kulturo ,turizem in razvoj Rogatec v sodelovanju s kulturnim društvom KARINTA s Prevalj

Napovednik september 2026 v pdf

V petek, 21. avgusta 2026, smo pri Rudijevem domu pod Donačko goro namenu predali novo čutno pot za samostojno izvedbo gozdne kopeli »Srečaj Donačko goro«, gre za prvo samovodeno gozdno kopel v Sloveniji.
Nova pridobitev obiskovalce vabi, da Donačko goro doživijo nekoliko drugače – počasi, pozorno in z vsemi čutili.

Donačka gora je prostor z izjemno naravno in zgodovinsko vrednostjo. Že leta 1853 je dr. Ernst Froelich, zdravnik iz Rogaške Slatine, dal urediti prvo nadelano planinsko pot v slovenskih gorah na Donačko goro. Tudi danes ostaja gora prostor, kjer se stikata gibanje v naravi in skrb za dobro počutje človeka.

Domačini radi rečemo, da gremo, ko se odpravimo po poti okoli Donačke gore, »objet Donačko«. Nova čutna pot pa nas vabi še korak dlje – da Donačko goro tudi zares srečamo. Čutno pot je skupaj s svojimi stanovskimi kolegicami iz Slovenskega združenja za gozdno terapijo z veliko predanostjo, veseljem in srcem soustvarila ter postavila Cvetka Avguštin, prva certificirana gozdna terapevtka med slovenskimi zdravniki.

Ob odprtju je pomen gozdne terapije in nastajanja nove poti predstavila Maja Šilc iz Slovenskega združenja za gozdno terapijo. Poudarila je pomen spreminjanja odnosa med človekom in naravo ter razumevanja trajnostnega razvoja ne le skozi infrastrukturo in informacije, temveč tudi skozi neposredno izkušnjo narave.

Nova pot poteka po delu označene planinske poti ob robu dragocenega bukovega pragozda. Dolga je približno 600 metrov, za celotno doživetje pa je priporočljivo nameniti približno 60 minut. Obiskovalca na poti spremlja pet čutnih povabil, za samostojno izvedbo gozdne kopeli so pripravljeni tudi posneti avdio napotki, do katerih dostopa s pomočjo QR kode.
Čutna povabila obiskovalca usmerjajo k prispetju, gibanju in mirovanju, iskanju tistega, kar ga v naravi pokliče, raziskovanju odnosov med bitji ter k izmenjavi. Ne narekujejo, kaj mora človek občutiti ali doživeti, temveč mu odpirajo prostor, da sam vzpostavi odnos z naravnim okoljem.

SREČAJ DONAČKO GORO – zemljevid – za tisk

Z novo čutno potjo želimo obiskovalcem ponuditi še en razlog, da se na Donački gori ne ustavijo le zaradi razgleda ali osvojitve vrha, temveč da si vzamejo čas tudi za tisto, kar pogosto spregledamo – za srečanje z naravo in s samim seboj.

Čutna pot je del projekta Trajnostni razvoj območja Donačka gora

Pot je nastala v okviru projekta Trajnostni razvoj območja Donačke gore, ki ga financira Evropska unija.

Foto utrinki: Nives Brezovnik in Zlatka Polajžer

V soboto, 29. avgusta 2026, od 15. ure dalje, bo Dvorec Strmol Rogatec prizorišče kulinaričnega dogodka Grajski PAJS, ki bo združil dobro hrano, izbrana vina, sladke dobrote, osvežilne pijače in zabavo za najmlajše.

Na grajskem dvorišču se bodo predstavili različni ponudniki, zato bo mogoče okušati vse od burgerjev in pins do sladkih dobrot in vin.

FUUL BURGER – Gostilna pri Kozolcu

Ljubitelji pravega street fooda bodo lahko poskusili FUUL BURGER. Sočni burgerji, 100-odstotno slovensko goveje meso in obilica svežih sestavin so osnova njihove ponudbe. Njihova zgodba se je začela z burgerji in dvema food truckoma, danes pa jih lahko srečamo na številnih sejmih, koncertih in večjih prireditvah po Sloveniji.

Gostišče Pod Goro – pinse

Na Grajskem PAJS-u bo zadišalo tudi po pinsah Gostišča Pod Goro iz Rogatca. Pinsa je podobna pici, vendar jo odlikujejo lažje in bolj zračno testo, značilna ovalna oblika ter daljši postopek vzhajanja. Zunaj je prijetno hrustljava, znotraj pa mehka in zračna.

Rojč&Roll – nekaj za sladkosnede

Poskrbljeno bo tudi za sladko razvajanje. Na dogodku se bo predstavil Rojč&Roll iz Rogatca, ki bo ponudbo Grajskega PAJS-a dopolnil s sladkimi dobrotami. Tako bo po slanih kulinaričnih doživetjih na voljo tudi nekaj za vse, ki se radi posladkajo.

Klet Kregar – degustacija vrhunskih vin

K dobri hrani sodi tudi dobro vino. Na Grajskem PAJS-u se bo predstavila Klet Kregar – Drago Kregar, ki bo obiskovalcem ponudila degustacijo vrhunskih vin. Obiskovalci bodo tako lahko ob kulinarični ponudbi odkrivali tudi vinske okuse in uživali v sproščenem ambientu Dvorca Strmol.

Grajska kavarna Dvorca Strmol Rogatec

Za osvežitev obiskovalcev bo poskrbela tudi Grajska kavarna Dvorca Strmol Rogatec. Na grajskem dvorišču bodo med drugim na voljo točeno pivo Ožujsko, radler, brezalkoholne pijače, mineralna voda ter belo vino Virštanjčan.

Zmajček Dino – 14 metrov zabave za najmlajše

Grajski PAJS bo namenjen tudi družinam. Medtem ko bodo odrasli raziskovali kulinarično ponudbo, bo za otroško zabavo poskrbel Zmajček Dino. Najmlajše čaka kar 14 metrov napihljive zabave, kjer bodo lahko skakali, se skrivali, premagovali ovire in se spuščali po toboganu.

Grajski PAJS tako ni le kulinarični dogodek, temveč prijetno druženje za vso družino v edinstvenem ambientu Dvorca Strmol.

Sobota, 29. avgust 2026
od 15. ure dalje
Dvorec Strmol, Rogatec

Pridi, okusi, uživaj!

Grajski PAJS je doživetje za vse generacije.

Vstop je prost.

V primeru slabega vremena prireditev odpade.

Organizatorji: Krajevne skupnosti Občine Rogatec in Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.

V soboto, 8. avgusta 2026, je v Muzeju na prostem Rogatec potekala tradicionalna postavitev klopotca, ki so jo pripravili člani Društva vinogradnikov in kletarjev Gorca v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.

Zbrane je pozdravil predsednik Društva vinogradnikov in kletarjev Gorca Leopold Šturbej. Dogodka so se udeležili tudi gostje iz sosednje Hrvaške, predstavniki društva Humska kapljica, Drago Kregar ter častni član društva gospod Seničar iz Maribora.

Vinogradniki so postavili klopotec, njegovo postavitev pa je s poki naznanilo Društvo ročnih možnaristov. Klopotec je blagoslovil nadžupnik Andrej Grobelnik.

V nadaljevanju so bila podeljena še priznanja najbolje ocenjenim vinom, ki sta jih podelila predsednik ocenjevalne komisije Drago Kregar in predsednik društva Leopold Šturbej.

Dogodek se je sklenil v prijetnem in veselem druženju ob dobri kapljici in domačih dobrotah.

Čestitke in zahvala Društvu vinogradnikov in kletarjev Gorca za ohranjanje vinogradniške tradicije.