Izlet v zahvalo za soustvarjanje programov v Muzeju na prostem Rogatec in Rokodelskem centru Rogatec

Programi, prireditve in rokodelske delavnice, ki jih organiziramo v Muzeju na prostem Rogatec in v Rokodelskem centru Rogatec so skupek ljudi, ki so pripravljeni sodelovati in so ponosni na našo dediščino. V zavedanju, kako dragoceni so odnosi in tudi zahvala, v muzeju že od leta 2005 organiziramo izlet za sodelavce in vse zunanje sodelavce (ljudske pevce, mlatiče, kosce in druge sodelujoče na etnografski prireditvi Likof na taberhi), rokodelce, udeleženke natečaja Naj sirova zavihanka.

V ponedeljek, 3. novembra smo se odpravili na čudovit strokovno-družabni izlet na Dolenjsko – harmonijo duše in narave. Najprej smo obiskali Samostan Stična, najstarejši še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji, kjer smo spoznali bogato zgodovino samostana, njegov gotski križni hodnik, meniško življenje ter delovanje Muzeja krščanstva na Slovenskem. Posebej nas je navdušila zgodba patra Simona Ašiča, legendarnega stiškega zeliščarja, ki je svoje znanje o zdravilnih rastlinah približal mnogim generacijam. Njegove recepture smo okušali v čajnici podjetja SITIK.

Pot smo nadaljevali proti Mirni Peči. V muzeju smo spoznali dva velika dolenjska ustvarjalca – glasbenika Lojzeta Slaka in pesnika Toneta Pavčka. Oba sta v “ljubi Dolenjski” črpala eden besedo in drugi glasbo. V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka smo si ogledali bogato zbirko harmonik, osebnih predmetov ter se skozi razstavo in Pavčkove verze spomnili njune zapuščine, ki še danes navdihuje slovensko kulturo. Veliko zanimiv zgodb je z nami delila Lojzetova sestrična, upokojena učiteljica, gospa Anica Levstik, ki je izdala obsežno knjigo o Slaku in njegovem ansamblu, z naslovom Nocoj je glas harmonike spomine spet predramil.

Dan smo zaokrožili s kosilom na Izletniški kmetiji Barbo – domačiji Slakove mladosti, kjer smo ob dobri hrani ter ob spremljavi harmonike – igranju mladega naslednika prepevali slakove melodije.

Dan smo zaključili v prijetnem vzdušju, polni lepih vtisov, novega znanja in navdiha za prihodnje sodelovanje.

Pesem Toneta Pavčka:

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca

Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič
in zopet
in znova.