SUHOZIDNA GRADNJA – DONAČKA GORA, predstavitev na terenu
v sredo, 5. 11. 2025, ob 15. uri, zbirno mesto pri cerkvi sv. Donata.
Strokovnjaki iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje bodo predstavili novo-staro odkritje suhih zidov pod Donačko goro.
*Kaj je suhozidna gradnja (ali gradnja iz suhega kamna)?
Je tradicionalna tehnika zidanja, pri kateri se kamni zlagajo brez uporabe veziva, kot sta malta ali cement. Zidovi in druge strukture se gradijo tako, da se kamni natančno prilagajajo drug drugemu, stabilnost pa zagotavlja njihovo skrbno uravnoteženje.
*Zakaj je pomembna?
Suhozidna gradnja ima velik kulturni, krajinski in ekološki pomen:
- Kultura in dediščina:
Predstavlja tisočletno tradicijo, ki so jo ljudje razvili za prilagajanje naravnim razmeram – predvsem na kamnitih območjih, kjer drugih gradbenih materialov ni bilo v izobilju. Ohranja znanja, spretnosti in izkušnje več generacij. - Krajinska vrednost:
Suhozidne strukture (terase, ograje, hiške, zavetja) oblikujejo značilno podobo mediteranske, kraške in gorske pokrajine. Pomagajo preprečevati erozijo tal in omogočajo kmetijstvo na strmih terenih. - Ekološka funkcija:
Zidovi služijo kot zatočišče številnim živalskim vrstam (plazilcem, žuželkam, majhnim sesalcem) in prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
*UNESCO in suhozidna gradnja
Leta 2018 je bila “Veščina suhozidne gradnje: znanje in tehnike” (Art of dry stone walling, knowledge and techniques) vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Vpis so predlagale države:
Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica.
UNESCO poudarja:
- da je suhozidna gradnja trajnostna praksa, ki spoštuje okolje;
- da prispeva k ravnotežju med človekom in naravo;
- da je pomembna za lokalne skupnosti, saj krepi identiteto in povezanost z okoljem.