Preskoči na vsebino Zemljevid strani

AKTIVACIJA CIVILNE ZAŠČITE OBČINE ROGATEC

Na podlagi Odloka o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20) in sklepa o aktivaciji državnega in regijskega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh je bil danes, dne 19.10.2020, aktiviran tudi Načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh v občini Rogatec (ver 2.0) ter sklican štab Civilne zaščite občine Rogatec.

 

Kontaktni podatki štaba CZ  občine Rogatec so:

tel. št. 040 311 166 (Milan Galun, poveljnik Civilne zaščite) in

tel. št. 040 374 047 (Vili Bukšek, namestnik poveljnika Civilne zaščite)

ter el. naslov: cz@rogatec.si

Projekt EUREVITA poteka v teh dneh v Občini Rogatec. Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec je bil izbran za izvajalca izvedbe izobraževanj izdelave brezovih metel in lesenih grabelj. Vodilni parter projekta je Berufsförderungsinstitut Burgenland iz Avstrije, avstrijski partnerji Sekem Energy, Freilichtmuseum Stübing ter slovenski partnerji Zavod RS za zaposlovanje Celje, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Izbrani udeleženci so že spoznali Muzej na prostem Rogatec, Dvorec Strmol, Rokodelski center Rogatec. S pomočjo revirnega gozdarja g. Jožeta Gobca so se seznanili z značilnostmi lesa in se podali v pragozd na Donačko goro. Se srečali z mojstrom Tonetom Vogrincem, ki v okolici med redkimi še zna izdelati metle in grablje.

Mentorstvo pri izvedbi izobraževanja izdelave lesenih grabelj in brezovih metel izvaja Avguštin Fric.

Udeleženec programa bo pridobil strokovne veščine vezane na tradicionalni poklic. Usposabljanje bo uspešno zaključeno z izpitom. Strokovni certifikat bo priznan v Avstriji in Sloveniji.
+5

Spoštovane občanke in občani,

vsako leto smo se v času občinskega praznovanja lahko družili na prireditvah in slovesnostih, ki so jih v tem prazničnem času priredila številna naša društva,
ustanove oz. posamezniki. Letos nam, žal, zaradi korona ukrepov, to ni omogočeno, tako da je praznično razpoloženje trenutnim razmeram primerno.

Naj nas, drage občanke in občani, kljub vsemu, tudi v prihodnje povezujeta optimizem in dobro razpoloženje.

Ob prazniku Občine Rogatec vam iskreno čestitam.

Martin Mikolič, župan Občine Rogatec

Ena od pridobitev Občine Rogatec v letošnjem letu je nova sprehajalna pot z razglediščem na območju Muzeja na prostem Rogatec. Veseli nas, da smo z novo vsebino pridobili številne nove obiskovalce. Na območju razgledišča bo v soboto, 5. septembra 2020, med 10. in 14. uro, izveden prikaz jadralnega padalstva.

 

Veseli nas, da je znani slovenski popotniški bloger Tomaž Gorec pred kratkim obiskal Donačko goro ter o njej tudi objavil prispevek na svojem blogu in svojih profilih na socialnih omrežjih.

Tomažev blog mesečno obišče preko 100.000 obiskovalcev, veliko ima tudi sledilcev na socialnih omrežjih, zlasti na Facebooku, kjer ima preko 65.000 sledilcev in njegove objave dosežejo zelo veliko število oseb.

S Tomažem smo naredili kratek intervju, kjer smo mu zastavili nekaj vprašanj o Donački gori, občino Rogatec in njegovih ostalih potovanjih. Intervju si lahko preberete v nadaljevanju.

Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec: Kako vam je bila všeč Donačka gora?

Tomaž Gorec: Donačko goro sem opazil že od daleč. Videl sem zanimivo in osamelo ‘špičasto’ goro, za katero sicer takrat še nisem vedel, ali je to Donačka gora, sem pa močno upal, da je, ker sem imel občutek da bo iz nje čudovit razgled. Zdela se mi je res zanimiva in lepa.

Donačka gora mi je bila zelo všeč tudi v živo. Iz nje so čudoviti razgledi na vse strani. Zanimivo je, da ima kar tri vrhove, sam sem bil sicer samo na dveh.

Če bi živel tukaj v okolici, bi verjetno šel na vrh vsaj dvakrat na teden. Najraje se razgibam zjutraj pred službo, da si zbistrim misli, dobim kakšno novo idejo in se napolnim z energijo.

Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec: Ste poleg Donačke gore obiskali še kakšno drugo znamenitost v občini Rogatec?

Tomaž Gorec: Žal sem do sedaj obiskal samo Donačko goro, kar pa ne pomeni, da ne bom v prihodnosti obiskal še kakšne druge znamenitosti. Navadno grem namreč nekaj pogledat malo iz firbca, potem pa mi tisti kraj postane všeč in se ponovno vrnem z razdelanim načrtom, kaj vse si moram še ogledati.

Glede na to, da sem ljubitelj narave, imam v načrtu najprej izvir reke Sotle in jezero Majdan, kasneje pa bom še videl, kam me bo vodila pot.

Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec: Ali ste slišali za naš Muzej na prostem, ki je največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji in ali ste že slišali za Dvorec Strmol?

Tomaž Gorec: Za vaš muzej na prostem sem prvič izvedel, ko sem videl objavo na Instagramu. Potem sem kasneje videl še par objav in me je stvar začela zanimati. Glede na objave na Instagramu in opis na vaši spletni strani, ta muzej na prostem zveni res zanimivo, tako da ga bom enkrat ob priliki skoraj zagotovo obiskal.

Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec: Na kakšen način izbirate kraje, katere potem obiščete?

Tomaž Gorec: Zelo težko vprašanje. Verjetno ima največjo težo to, če mi je določen kraj všeč, se pa zavedam, da ne moreš vedeti, ali ti bo tisti kraj všeč, če ga še nisi obiskal. Malo gledam tudi na to, da obiskujem kraje na različnih koncih Slovenije. Ker pa v potovanjih oziroma izletih zelo uživam in želim v njih uživati še naprej, obiskujem predvsem kraje, ki so mi res všeč.

Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec: Kakšni so vaši potovalni načrti za prihodnost?

Tomaž Gorec: Glede na to, da so sedaj, v času koronavirusa, potovanja zelo omejena, raziskujem predvsem Slovenijo. In bolj kot jo raziskujem, bolj vidim, koliko lepih stvari me še čaka, tako da bom gotovo nadaljeval z raziskovanjem Slovenije.

Seveda pa me »vleče« tudi v druge dežele, kjer je drugačna kultura, kjer so drugačne navade …, zato upam, da to vse skupaj s korona virusom hitro mine in bo spet vse po starem.

Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec: Najlepša hvala, da ste bili pripravljeni z nami opraviti intervju in lepo, da ste obiskali naše lepe kraje. Upam, da nas obiščete še kdaj. Želimo vam veliko lepih potovanj.

Tomaž Gorec: Najlepša hvala tudi vam!

Od četrtka, 20. 8. 2020 so vzpostavljene  brezplačne dostopne točke WiFi4EU na naslednjih lokacijah v Občini Rogatec:

  • Parkirišče za tovorna vozila,
  • Gasilski dom Rogatec,
  • Občina Rogatec,
  • Dvorec Strmol Rogatec,
  • Muzej na prostem Rogatec,
  • Parkirišče za avtodome,
  • Športni park – igrišča,
  • Gasilski dom Donačka gora,
  • Gasilski dom Dobovec.

Evropska komisija želi s programom WiFi4EU državljanom in obiskovalcem povsod v Evropi omogočiti brezplačen brezžični dostop do interneta na javnih mestih, kot so parki, trgi, javne zgradbe, knjižnice, zdravstveni domovi in muzeji.

Občina Rogatec je bila uspešna na prvem javnem pozivu in podpisala sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru instrumenta za povezovanje Evrope z Izvajalsko agencijo za inovacije in omrežja, na katero je Evropska komisija prenesla pooblastila. V letu 2019 je bil izdelan načrt postavitve dostopnih točk in izbran izvajalec del za namestitev omrežja WI-Fi.

Krožišče v Rogatcu je v zaključni fazi. Avtor kipa in postavitve je kipar Franci Černelč.

Kamnar in steklene črepinje v krožišču simbolizirata dve pomembni dejavnosti, ki sta delovali na območju občine Rogatec že v drugi polovici 17. stoletja. Dodatne dopolnitve, osvetlitve in zasaditve z Juvanovim netreskom, ki je rastlinska posebnost in v Sloveniji edino nahajališče na skalnih stenah in policah prisojne strani Donačke gore, so v načrtu to jesen.

 

 

KAMEN IZ LOGA PRI ROGATCU IN LOŽANSKI KAMNARJI

 

Ložanski kamen in ložanski »kamnarji« sta pojma, ki žal nista znana širši javnosti. Na gozdnatem območju Loga na jugozahodnih slemenih Maclja, kjer izvira tudi mejna reka Sotla, se je zaradi obilice lesa že v 2. polovici 17. st.  razvilo glažutarstvo, vzporedno pa je potekala tudi kamnarska dejavnost – lomljenje kamna in izdelovanje brusov iz tega ložanskega kamna, kakor so domačini poimenovali tamkajšnji kremenov peščenjak.

 

Ker je proizvodnja steklenic za polnjenje zdravilne mineralne vode naraščala, se je od 19. stoletja, pa vse do l. 1956 tudi izdelovanje brusnih kamnov v Logu razvijalo kot cvetoča obrt in postalo pomembna gospodarska dejavnost. Podatek ljudskega štetja iz l.1910 za naselje Log – 155 hišnih številk in 155 kamnarjev – pove, da je ta obrt predstavljala edino možnost čeravno bornega zaslužka in je dejansko preprečila, da bi se ljudje v času gospodarskih kriz izseljevali s tega območja. Do l. 1811 so imeli kamnolome v najemu še kmetje sami, pozneje pa so postali lastniki veleposestniki, od tega več kot polovica Nemci in domačini Ložani so hodili v njihove kamnolome le še na dnino. Nekoliko bolje je bilo delo kamnoseka plačano v času po vojni, ko je v Rogatcu delovalo državno podjetje »Kambrus«: zaposlovali so preko 100 delavcev in med drugih predstavljali svoje izdelke celo na Zagrebškem velesejmu.

 

Kamnarji so izdelovali velike industrijske in obrtne bruse vseh vrst, ploščate in okrogle kosjake – osle, mizarske gladilnike ručerje, steklobruse, kašarje za phanje kaše in valje za sadne mline. Velike brusne kamne so tovorili po drčah ali s težkimi vozovi z volovsko vprego v dolino, v 19.st., ko v Rogatcu še ni bilo železnice (šele l. 1903), pa celo čez preval Pečica do Poljčan na drugi strani Boča. Tržili so jih tudi po deželah srednje Evrope.

Sicer pa se je ložanski kamen na širšem rogaškem območju stoletja uporabljal tudi kot dragoceno stavbno gradivo. Izrazito je zaznamoval arhitekturo trga Rogatca in okoliških vasi, kakor tudi cerkve in kamnite kapelice, ki so prave klesarske mojstrovine: še danes pričajo o spretnosti in umetelnosti ložanskih kamenarjev ornamentirani portali, podboji, okenski okvirji, stopnice,  velika okrogla in pravokotna korita, okrogle mize, talne plošče, nagrobni spomeniki in umetniški kipi (kip Janeza Nepomuka ob vznožju cerkve sv. Jerneja, Marijino znamenje v trgu).

Ker so izdelki iz ložanskega kamna – poleg teh ne smemo pozabiti mlinskih kamnov oz. kamnov za žrmlje iz apnenčevega konglomerata z Donačke gore – najbolj značilna, v srednje evropskem prostoru edinstvena, tehniška dediščina rogaškega območja, želimo kamnoseško obrt ustrezno predstaviti tudi v Muzeju na prostem Rogatec. Muzej novejše zgodovine Celje je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine – OE Celje pripravil stalno razstavo o kamnoseštvu v Logu, ki je na ogled v rekonstruirani kamnarski bajti, kakršno so kot zavetišče  in shrambo orodja navadno postavili v samem kamnolomu.

V gozdovih Loga se skrivajo številni zaraščeni kamnolomi kremenovega peščenjaka, na nekaterih domačijah še živijo potomci nekdanjih kamnarjev in z njimi spomini ter zgodbe o veščinah in umetnosti ložanskih kamnosekov.

Besedilo: Irena Roškar, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

 

Več o drugi projektih v teku najdete na spodnji povezavi.

 

PROJEKTI LETO 2020

Spoštovani, zaradi situacije v zvezi s corona virusom COVID-19 in z odgovornostjo, da preprečimo širitev smo se odločili, da odpovemo Jernejev sejem (načrtovan za 22.8.2020)
V upanju, da nam bo drugo leto naklonjeno in se bomo ponovno lahko družili na tovrstnih prireditvah vas lepo pozdravljamo in želimo, da ostanete zdravi.
Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec
Pot k ribniku 6, 3252 Rogatec
T: 03 818 62 00, 040 373 000
E: info@rogatec.si

Zaradi okoliščin bo letošnja 22. etnografska prireditev LIKOF NA TEBERHI  v okrnjeni obliki.

Ob 17. uri bo prikaz mlačve žita s cepci. Sodelovanje so obljubili “mlajši” in “starejši” mlatiči izpod Donačke gore. Nato bo sledilo še ščijanje, vejanje in spravilo žita.

Prikaz in ogled se bosta odvijala ob upoštevanju varnostnih ukrepov.

Vabljeni v Muzej na prostem Rogatec – kjer nostalgija oživi in obudi življenje nekoč.

V okviru nacionalnega projekta Skupnosti muzejev Slovenije
bo v soboto, 20. junija 2020, med 18. in 20. uro

PROST VSTOP na Dvorec Strmol.

Na ogled so zanimive tematske razstave:

  • gostujoča NA VRHU GORA, BLIZU NEBA, o Svetlobnih pojavih v gorah, Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani,
  • pa KUHARCA, ki preseneča na podstrešju dvorca in pripoveduje zgodbe o tehničnem razvoju kuhinj in kuhinjskih pripomočkov  v preteklosti
  • ter razstava o STEKLU NA ROGAŠKEM, od glažute do steklarne, obe sta razstavi Pokrajinskega muzeja Celje.

 

Na ogled je tudi Rokodelski center Rogatec, ki poleg rokodelskih delavnic postavlja na ogled razstavo o tkanju.

Vabljeni na Strmol!