OKUS DEDIŠČINE – Ustvarjalni koraki po poteh tradicije v Rogatcu, razstava v Galeriji AQ, Gimnazija Celje Center
Razstava rokodelskih izdelkov dijakov 2. letnika umetniške gimnazije –
likovna smer Gimnazije Celje – Center.
Odprtje razstave bo v četrtek, 11. 12. 2025, ob 13. 20, v Galeriji AQ GCC.

Dijaki 2. i razreda so se konec preteklega šolskega leta udeležili dvodnevne strokovne ekskurzije, ki je so jo zaznamovale ustvarjalnost, nove izkušnje in spoznavanje bogate kulturne dediščine. Na Dvorcu Strmol in v Rokodelskem centru Rogatec so si ogledali razstave, sodelovali pri vodenih ogledih ter se preizkusili v številnih rokodelskih tehnikah. Svoje izdelke od 11. decembra 2025 do 11. januarja 2026 predstavljajo na razstavi v AQ galeriji.
Na Dvorcu Strmol so ustvarjali v štirih strokovno opremljenih rokodelskih delavnicah:
– Steklarski delavnici
– Pletarski delavnici (šibje, ličje)
– Lončarsko-likovni delavnici
– Delavnici ročnega tkanja in sodobnega oblikovanja tekstilij
Pod vodstvom izkušenih mojstrov in mentorjev so dijaki spoznavali tradicionalne rokodelske spretnosti ter ustvarili izdelke, ki so rezultat njihove ustvarjalnosti in natančnega dela.
V pletarski delavnici jim je mojster Gustek Fric predstavil postopek izdelave podstavka iz šibja, ki so ga dijaki ponovili ter pri tem krepili svoje ročne spretnosti.
V lončarski delavnici so z mojstrico Gordano Bilušič ustvarjali na vretenu, z mentorico Mojco Šmit pa so raziskovali elemente slovenske krasilne umetnosti in iz gline oblikovali kvadratne ploščice z nizkim reliefom.
V steklarski delavnici so z mojstrom Ivanom Lampretom napihali svoj stekleni kozarec ter spoznali postopek fuzije. V tehniki fuzije so nato oblikovali kvadratne steklene ploščice z domiselnimi in barvitimi motivi. V mirnem ambientu Muzeja na prostem Rogatec so se posvetili tudi akvarelnemu slikanju in ob sončnih žarkih upodabljali podobe iz naravnega okolja.
Pri polstenju so pod vodstvom mojstrice Irene Kitak izdelali polstene kroglice – obeske, jih nizali na vrvico ter ustvarjali polstene ogrlice različnih barv.
Udeleženci ekskurzije so se okrepčali z domačimi dobrotami Muzeja na prostem Rogatec in Gostišča Pod Goro. Večer so preživeli v prijetnem razrednem druženju.
Dvodnevna izkušnja jim je ponudila dragocen vpogled v bogato rokodelsko tradicijo ter jim omogočila, da so svoje ustvarjalne sposobnosti razvijali v pristnem kulturnem in naravnem okolju.
Z njimi sta bili profesorici Andreja Džakušič in Mojca Šmit, delavnice pa je zasnovala in organizirala Mojca Šmit.
Več informacij:
Mojca Šmit, mojca.smit@gcc.si
AKVARELE, ki so jih ustvarili dijaki in dijakinje Gimnazije Celje – Center smo umestili v priložnostno knjižico, ki predstavlja zbirnik receptov JEDI IZ AJDE, ki so v letu 2025 bogatile programsko vsebino Muzeja na prostem Rogatec v sklopu programa Okusimo dediščino.
NA OGLED TUKAJ ali PRELISTAJ spodaj
Foto utrinki iz otvoritve razstave:












Vabljeni na koncert v nedeljo, 16. 11. 2025, ob 16. uri, v Dvorec Strmol Rogatec.
Komornega zbora CANTABILE nas bo popeljal v VEČER SLOVENSKE POPEVKE.

Programi, prireditve in rokodelske delavnice, ki jih organiziramo v Muzeju na prostem Rogatec in v Rokodelskem centru Rogatec so skupek ljudi, ki so pripravljeni sodelovati in so ponosni na našo dediščino. V zavedanju, kako dragoceni so odnosi in tudi zahvala, v muzeju že od leta 2005 organiziramo izlet za sodelavce in vse zunanje sodelavce (ljudske pevce, mlatiče, kosce in druge sodelujoče na etnografski prireditvi Likof na taberhi), rokodelce, udeleženke natečaja Naj sirova zavihanka.
V ponedeljek, 3. novembra smo se odpravili na čudovit strokovno-družabni izlet na Dolenjsko – harmonijo duše in narave. Najprej smo obiskali Samostan Stična, najstarejši še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji, kjer smo spoznali bogato zgodovino samostana, njegov gotski križni hodnik, meniško življenje ter delovanje Muzeja krščanstva na Slovenskem. Posebej nas je navdušila zgodba patra Simona Ašiča, legendarnega stiškega zeliščarja, ki je svoje znanje o zdravilnih rastlinah približal mnogim generacijam. Njegove recepture smo okušali v čajnici podjetja SITIK.















Pot smo nadaljevali proti Mirni Peči. V muzeju smo spoznali dva velika dolenjska ustvarjalca – glasbenika Lojzeta Slaka in pesnika Toneta Pavčka. Oba sta v “ljubi Dolenjski” črpala eden besedo in drugi glasbo. V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka smo si ogledali bogato zbirko harmonik, osebnih predmetov ter se skozi razstavo in Pavčkove verze spomnili njune zapuščine, ki še danes navdihuje slovensko kulturo. Veliko zanimiv zgodb je z nami delila Lojzetova sestrična, upokojena učiteljica, gospa Anica Levstik, ki je izdala obsežno knjigo o Slaku in njegovem ansamblu, z naslovom Nocoj je glas harmonike spomine spet predramil.








Dan smo zaokrožili s kosilom na Izletniški kmetiji Barbo – domačiji Slakove mladosti, kjer smo ob dobri hrani ter ob spremljavi harmonike – igranju mladega naslednika prepevali slakove melodije.



Dan smo zaključili v prijetnem vzdušju, polni lepih vtisov, novega znanja in navdiha za prihodnje sodelovanje.
Pesem Toneta Pavčka:
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič
in zopet
in znova.
v sredo, 5. 11. 2025, ob 15. uri, zbirno mesto pri cerkvi sv. Donata.
Strokovnjaki iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje bodo predstavili novo-staro odkritje suhih zidov pod Donačko goro.

*Kaj je suhozidna gradnja (ali gradnja iz suhega kamna)?
Je tradicionalna tehnika zidanja, pri kateri se kamni zlagajo brez uporabe veziva, kot sta malta ali cement. Zidovi in druge strukture se gradijo tako, da se kamni natančno prilagajajo drug drugemu, stabilnost pa zagotavlja njihovo skrbno uravnoteženje.
*Zakaj je pomembna?
Suhozidna gradnja ima velik kulturni, krajinski in ekološki pomen:
- Kultura in dediščina:
Predstavlja tisočletno tradicijo, ki so jo ljudje razvili za prilagajanje naravnim razmeram – predvsem na kamnitih območjih, kjer drugih gradbenih materialov ni bilo v izobilju. Ohranja znanja, spretnosti in izkušnje več generacij. - Krajinska vrednost:
Suhozidne strukture (terase, ograje, hiške, zavetja) oblikujejo značilno podobo mediteranske, kraške in gorske pokrajine. Pomagajo preprečevati erozijo tal in omogočajo kmetijstvo na strmih terenih. - Ekološka funkcija:
Zidovi služijo kot zatočišče številnim živalskim vrstam (plazilcem, žuželkam, majhnim sesalcem) in prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.



*UNESCO in suhozidna gradnja
Leta 2018 je bila “Veščina suhozidne gradnje: znanje in tehnike” (Art of dry stone walling, knowledge and techniques) vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Vpis so predlagale države:
Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica.
UNESCO poudarja:
- da je suhozidna gradnja trajnostna praksa, ki spoštuje okolje;
- da prispeva k ravnotežju med človekom in naravo;
- da je pomembna za lokalne skupnosti, saj krepi identiteto in povezanost z okoljem.
Utrinki z dogodka:





foto: Urška Grobelšek
Objava Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije TUKAJ
Če še niste obiskali Grajske kavarne na Dvorcu Strmol…je jesen pravšnji čas!
Delovni čas: od 10. do 18. ure, od torka do nedelje in prazniki
PONUDBA KAVARNE
PONUDBA KOSIL IN DEGUSTACIJA VIN ZA SKUPINE

Družine imate dne, 11.10.2025 prost vstop v Muzej na prostem Rogatec in Dvorec Strmol med 10. in 18. uro, ker smo v tednu otroka smo s programom vključeni v akcijo Z igro do dediščine 2025, ki jo vsako leto organizira Skupnost muzejev Slovenije.
Obiščite pa tudi brezplačne delavnice:
Dvorec Strmol, Rokodelski center
13.00–15.00
PLETENJE IZ LIČJA – predstavitev in izdelava zapestnice iz ličja.
Nekoč ličja niso stran metali, temveč so ga znali skrbno uporabiti in iz njega narediti predpražnike, copate, torbice, podstavke. Naučili se boste osnovno tehniko pletenja. Etnografski prikazi, učno-doživljajska delavnica za posameznike in družine.
Mentorica: Vida Antolinc



Muzej na prostem Rogatec
15.00–17.00
OD BRUNA DO HIŠE IN DIŠEČIH „ŽULIK“, delavnica peke žulik – malih kruhkov in lesna uganka – sestavljanje modela Šmitove hiše iz brun. Spoznajte in se naučite, kako so graditelji nekoč postavili
lesene hiše iz tesanih brun.




Rogatčanka Lea Artič je za Rogatec v nedeljo, 28. 9., osvojila 1. mesto na finalu Pokala Slovenije v dresurnem jahanju v kategoriji »otroci«.
Pokal Slovenije je serija dresurnih tekmovanj, ki potekajo po Sloveniji pod okriljem Konjeniške zveze Slovenije in so razdeljena po kategorijah (otroci, mladinci, člani, amaterji ipd.). Samo finale Pokala Slovenije pa poteka kot zaključni dogodek, kjer se razglasijo zmagovalci posameznih kategorij. Letos je tekmovanje gostil hipodrom Stožice v Ljubljani (27.–28. 9.), kjer je KK Strmol zastopalo pet tekmovalk: Tineja Pirš Kamenšek, Maja Lešnik, Ela Haidar, Ema Vauda in Lea Artič, ki je tudi prejemnica občinskega priznanja Perspektivna športnica leta 2024/2025 v Rogatcu.

Lea Artič in konjiček Wardy – prvaka v Finalu pokala Slovenije v kategoriji otroci. Fotografija: Maja Kosi
Konjeniški klub Strmol se vrača iz tekmovanja s številnimi dobrimi uvrstitvami v različnih kategorijah, a najbolj odmevno je 1. mesto za POKAL SLOVENIJE ZA OTROKE:
- Lea Artič za KK Strmol Rogatec
- Brina Reven Bregar za ŠD Titani Ljubljana
- Pia Kvas za KK Stožice Ljubljana
Lea tekmuje s klubskim konjem, ki je v uporabi tako za šolo jahanja, mini urice, terapevtsko jahanje, turiste kot tudi za dogodke. Wardy je poni, prava maskota konjušnice, in ni izključno športno-tekmovalni konj. Tako se meri v kategoriji s konji in klubi višjega ranga, kar še toliko bolj dokazuje odličnost dela in tekmovalcev v Strmolu. Talente prepoznavajo tudi lokalni podporniki, ki dokazujejo, da lahko s skupnimi močmi Rogatec postavimo na zemljevid konjeniškega športa v Sloveniji. Sponzorji tekmovalcev KK Strmol: Trgovine Jager, Kozmetika Afrodita, Fujter.com, PROIST d.o.o., C & P INŽENIRING d.o.o., GES d.o.o., SILO Jeličić, d.o.o.
V soboto 4. oktobra je v Rogatcu potekalo dresurno tekmovanje. Tekmovalci so prišli iz celotne Slovenije in sosednje Hrvaške.

Spoznajmo lepote Dolenjske!
Sobota, 11. 10. 2025, ob 7:45 Sv. Jurij ter Dobovec, 8:00 Rogatec
Drage krajanke, dragi krajani!
Prisrčno vabljeni na izlet krajevnih skupnosti občine Rogatec, kjer bomo tokrat odkrivali čudovito Dolenjsko.
Naša prva postaja bo samostan Pleterje, kjer si bomo ogledali muzej ter film o zgodovini samostana, z možnostjo nakupa domačih izdelkov v samostanski prodajalni.
Sledi kratka pavza za kavo na Otočcu, nato pa bomo pot nadaljevali proti Leskovcu pri Krškem, kjer nas bo v Gostilni Kunst pričakalo okusno kosilo.
Polni novih moči bomo dan zaključili v Bizeljskem, kjer nas čakajo znamenite repnice in pokušina odličnih vin v eni izmed najlepših in največjih repnic.
Predviden prihod domov: okoli 20.00
Prijave: 03 / 812 10 00
Prispevek: 25 EUR na osebo
Otroci do 14. leta: 15 EUR
Veselimo se vaše družbe in prijetnega dne v dobri družbi!
V sredo 1. 10. 2025 bomo, ob 10. uri, v prostorih Dvorca Strmol skupaj z najmlajšimi in najstarejšimi »zidali« medgeneracijske zidake z ljudskimi igrami in igračami ter ob tej priložnosti tudi odprli gostujočo razstavo Muzeja Staro selo Kumrovec z naslovom Ljudske igre in igrače.

Dogodek je del širših programskih vsebin ob Dnevih evropske kulturne dediščine, ki si jih lahko ogledate TUKAJ

Sodelujejo: OŠ in vrtec Rogatec; Dom upokojencev Rogatec; Muzej Staro selo Kumrovec
Organizator dogodka v Dvorcu Strmol: Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec










V sredo, 24. 9. 2025, ob 18. uri, vabljeni v dvorano Dvorca Strmol na Slomškov večer – Andrej Grobelnik v službi svetega in lepega.

Foto utrinki:





















