Čebela velikanka prihaja v Rogatec

3D-kranjica, 100 krat povečan fizični model slovenske avtohtone kranjske čebele, prihaja v Rogatec. Model je nastal ob slovenskem predsedovanju Svetu EU. Na svetovni razstavi Expo v Dubaju si ga je ogledalo skoraj milijon ljudi. Z razstave v Dubaju je orjaški model kranjske čebele pripotoval v Cankarjev dom, sedaj je na potepu po Sloveniji in se ustavlja v Rogatcu.

Na ogled bo v dvorani GRAJSKE PRISTAVE (Pot k ribniku 4)
od 6. 8. do 22. 8. 2023, od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro, ter ob nedeljah, ko Čebelarsko društvo Rogatec pripravlja zanimiv progam.

6. 8. 2023, ob 16. uri,
OTVORITEV ČEBELARSKE RAZSTAVE S KULTURNIM PROGRAMOM
sooblikujejo skupaj z drugimi društvi v občini

13. 8. 2023, od 16. do 19. ure,
DAN ODPRTIH VRAT
Čebelarji ČD Rogatec bodo predstavili delovanje društva in nas podučili, kako pravilno uživati med v čaju.

20. 8. 2023, od 17. do 19. ure,
ČEBELARSKA DELAVNICA
izdelovanje svečk in pokušina medenega peciva

Vstop prost !

Razstava Čebelarskega društva Rogatec ostaja na ogled do 2. 9. 2023.

Organizator: Čebelarsko društvo Rogatec, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

^{Vir naslovne fotografije: https://www.modre-novice.si/aktualno/v-kamnik-je-priletela-cebela-velikanka/}

Utrinki z razstave:

25. etnografska prireditev “LIKOF NA TABERHI” se je odvila v nedeljo, 23. 7. 2023, s pričetkom ob 17. uri, v avtentičnem okolju Muzeja na prostem Rogatec.

Predstavili so se:

Pojoče perice, pranje perila na štepihu – Ljudske pevke KD Anton Stefanciosa Rogatec in Prešmentani falotje
Taberh s prikazi delovnih opravil – košnje trave, mlačve žita s cepci, na ročni mlatilnici in na kravjo vprego
Rokodelstvo kovaštvo – podkovanje konjev, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje, vezenje in pletenje
Okusimo dediščino – doživljajske delavnice Muzeja na prostem Rogatec
Marjetin rokodelski sejem v sodelovanju rokodelci in slovenskimi rokodelskimi centri Slovenije
Naj sirova zavihanka Obsotelja in Kozjanskega – izbor, razstava in pokušina sirove zavihanke
Ložniške ufarce / Gostinska ponudba / Prijetno druženje ob petju in glasbi

Kako je prišlo do Likofa na tabehi in kaj pomenijo te besede?

Leta 1999 so Ljudske pevke iz Rogatca pod vodstvom Hilde Ozvaldič prvič v muzeju uprizorile krajšo igro s tem naslovom. Irena Roškar, takrat odgovorna za programsko dejavnost v muzeju, je pobudo prevzela in s sodelavci vsa leta zapored prireditvi dodajala nove vsebine.

Likof – pomeni druženje, ob hrani, pijači, petju in humorju, ob zaključku delovnih opravil. Taberh – izhaja iz nemške besede die Tagarbeit, kar slovensko pomeni dnina. Nekoč so ljudje hodili, za ljubi kruhek in preživetje, na delo k premožnejšim kmetom.

Kakšnega pomena je prireditev in kaj vse prikažemo?

Za nas, ki prireditev ustvarjamo, Likof na taberhi pomeni povezovanje različnih vsebin in zvestih ljudi, ki imajo čut do dediščine. Prireditev poteka vedno predzadnjo soboto v juliju. To je čas zrelega žita. Jedro prireditve so prikazi mlačve žita na tri načine: mlačev s cepci, na ročno mlatilnico in na gepl s pomočjo kravje vprege. Ob tem se zvrstijo prikazi rokodelskih veščin (trenje lanu, predenje na kolovratu, ročno tkanje, pletenje iz šibja in ličja, izdelava rožic iz krep papirja, vezenje, kovaštvo, izdelava grabelj in metel) in prikazi delovnih opravil (pranje perila ob muzejskem vodnjaku s pojočimi pericami, priprava in peka sirove zavihanke, klepanje, brušenje kose in košnja trave, grabljenje trave. V doživljajskih delavnicah Okusimo dediščino omogočimo, da vsak obiskovalec na svoj lasten način doživlja bogastvo dediščine preko peke žulik, izdelave preprostega ljudskega glasbila nunalce, spoznavanja zelišč in čebel. Prireditev smo z leti še nadgradili z Marjetinim rokodelskim sejmom in izborom za Naj sirovo zavihanko Obsotelja in Kozjanskega. Izbor organiziramo s ciljem poenotenja in promocije te kulinarične posebnosti v sodelovanju z društvi žena, Kmetijsko gozdarskim zavodom Ptuj ter Šolskim centrom Šentjur.

Na prireditvi sodeluje blizu 80 nastopajočih, domačinov izpod Donačke gore, Loga,
Dobovca, Rogatca in širše okolice Obsotelja in Kozjanskega ter izpod Pohorja.

Zahvala gre vsem, ki so v teh 25. letih sodelovali na Likofu. Nekateri med njimi so že poslovili s tega sveta, a prijeten spomin nanje ostaja v fotografijah.

Foto utrinki LIKOF NA TABERHI 2023

FOTO ARHIV MINULIH LET:

Prispevki medijev o Likofu:

KOZJANSKI.INFO – Likof na taberhi v Rogatcu 2023 (foto, video): do kruha je bila dolga pot

ŠTAJERSKI VAL – V ROGATCU V ZNAMENJU KMEČKIH DEL IN DOMAČIH DOBROT

Sobotni muzejski program Okusimo dediščino v soboto, 15. 7. 2023 prinaša ponovno kulinarično delavnico z obujanjem pozabljenih jedi. Tokrat bo gospa Kristina Kores s pomočjo Ljudskih pevk pripravljala Jajčne štruklje v korenčkovi juhi. Delavnica je ob plačani vstopnini v muzej brezplačna.

Foto utrinki s kulinarične delavnice:

Poslanci so 6. julija sprejeli Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki ga je februarja letos na predlog nosilca zakona Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, pripravila Vlada RS. S tem so izkazali podporo vsem slovenskim rokodelkam in rokodelcem, pa tudi subjektom, ki so nosilci te specifične gospodarske panoge.

Nova in hkrati prva rokodelska zakonodaja predstavlja sistemsko rešitev za ohranjanje in nadaljnji razvoj področja rokodelstva. Ta je nastala po večletnih prizadevanjih strokovne in politične javnosti, besedilo zakona pa smo, v usklajevanju z vsemi ključnimi deležniki, oblikovali na pristojnem Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Bogastvo in raznolikost rokodelskih znanj, spretnosti in veščin v Sloveniji je izjemno, saj imamo kar 70 različnih rokodelskih panog, v razvijanju pa so tudi nove. »Veliko rokodelskih panog je deficitarnih in ogroženih, določene rokodelske panoge pa so žal že povsem zamrle,« je ob robu obravnave predloga zakona v Državnem zboru povedal državni sekretar za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan. »Posebnost rokodelstva v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi je v tem, da je rokodelstvo na eni strani povezano z varovanjem nesnovne kulturne dediščine, na drugi strani pa je obravnavano kot vse ostale gospodarske dejavnosti na trgu,« je dejal državni sekretar. Ker so rokodelski izdelki narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, so dražji od podobnih industrijskih izdelkov, zato na trgu ne morejo cenovno konkurirati. S tem je ogroženo preživetje rokodelstva in rokodelskega znanja.

»Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo prepričani, da kljub dejstvu množične industrijske proizvodnje, še obstaja prostor za tovrstna znanja, veščine in spretnosti ter za kakovostne rokodelske izdelke,« je dejal državni sekretar Židan in dodal: »Bogata tradicija rokodelstva je združljiva s sodobno družbo in njenimi trendi.« Vsebinsko se rokodelstvo z zakonom ureja z namenom njegovega ohranjanja in razvoja. Slednje se uresničuje s prenosom rokodelskih znanj, spretnosti in veščin in s podeljevanjem častnega naziva »priznani rokodelec«. Ohranjanje rokodelstva bo omogočeno tudi zaradi certificiranja rokodelskih izdelkov in poimenovanja rokodelskih panog.

Pomemben doprinos zakona je tudi opredelitev podpornega okolja rokodelstva. Ta vključuje vse subjekte, ki delujejo na tem področju. Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zakon podeljuje javno pooblastilo na področju rokodelstva in bo v skladu s tem podeljevala naziv »priznani rokodelec«, izvajala usposabljanja namenjena prenosu rokodelskih znanj in certificirala rokodelske izdelke. Med pomembnimi subjekti podpornega okolja so tudi rokodelski centri in konzorciji teh, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

»Podpora zakonu je podpora slovenskim rokodelkam in rokodelcem, je podpora edinstvenosti in zaščiti kakovostnih domačih rokodelskih izdelkov,« je dejal državni sekretar ter dodal, da bomo z zakonom omogočili mladim, da spoznajo širino in barvitost naše preteklosti. »Z rokodelstvom bodo razvijali lastne karierne, podjetniške, gospodarske ali druge izrazne potenciale.«

 Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 6. 7. 2023

V četrtek, 15. junija 2023, smo v Rokodelskem centru Rogatec v Dvorcu Strmol gostili 2. i-razred Gimnazije Celje – Center, likovne smeri.

Vsi dijaki so pod strokovnim vodstvom izdelali ploščico v tehniki fuzija stekla in v lončarski delavnici oblikovali glino na vretenu. Izpod rok dijakov so nastale raznolike steklene ploščice in lončene skledice. Na grajskem dvorišču so se družili ob domačih dobrotah. Za zaključek so si pod strokovnim vodstvom ogledali prostore Dvorca Strmol, stalne razstave in občasno razstavo Mikija Mustra.

Nato so se skupaj z mentoricama Mojco Šmit in Andrejo Džakušič odpravili na vlak proti Celju.

Pravijo, da je bil dan poln pozitivnih vtisov in novih rokodelskih izkušenj.

Vabljeni na prireditev ob dnevu državnosti v četrtek, 22. 6. 2023, ob 18. uri, na Dvorec Strmol.

V četrtek, 15. 6. 2023 bomo lahko tudi v Rogatcu spodbujali 138 kolesarjev iz 27 držav na 2. etapi Dirke po Sloveniji.

Skozi Rogatec naj bi se kolesarji pripeljali okoli 12.45 ure, ko jih bomo glasno pričakali na avtobusnem postajališču in do tega dne utrjeni stari pešpoti pri konjušnici.

OŠ Rogatec se je aktivirala za navijanje. Poglejte njihove priprave: https://www.osrogatec.si/2023/06/kolesarska-dirka-po-sloveniji/

Učenci so izdelali velik napis Rogatec, s čimer bodo pokazali, da je tudi naš kraj s srci pri kolesarjih. Z ragljami, piščalkami ter glasnimi spodbudami bodo v spremstvu učiteljev pospremili naše kolesarje.

Dirka Po Sloveniji je v 30 letih zrasla v prepoznavno mednarodno športno prireditev in je pravzaprav rasla skupaj s slovenskim kolesarstvom, slovensko kolesarstvo pa je raslo skupaj z dirko, saj je prav ta preizkušnja mnogim odprla vrata v svet. Tu se je kalil tudi zmagovalec zadnjih dveh izvedb, Tadej Pogačar, ki ravno te dni »praznuje« 100. teden na vrhu lestvice Mednarodne kolesarske zveze. Tu se je dokazal Primož Roglič, ki je nedavno slovenijo obarval v rožnato. Na dirki so se kalili številni kolesarji, ki so danes pomembni členi največjih ekip. Nova generacija se bo v naslednjih petih dneh zagotovo skušala dokazati in iti po sledeh svojih predhodnikov.

Kolesarji bodo do nedelje prevozili več kot 833 kilometrov po slovenskih cestah in s tem spoznali raznolikost in lepote Slovenije.

Dirka predstavlja Slovenijo svetu, samo preko Eurosporta je našo deželo v zadnjih letih videlo 46 milijonov ljudi. Letos se jim bodo pridružili novi milijoni, mnogi bodo zagotovo Slovenijo obiskali in uživali v njeni zeleni naravni in številnim priložnostim za aktiven oddih.

V petek, 23. 6. 2023, od 15. do 22. ure, v Muzeju na prostem Rogatec.

Razkrivamo prve gostince, kateri bodo poskrbeli, da bomo razvajali naše brbončice.
To so Gostilna Krpan Šmarje pri Jelšah , Restavracija Sonce in MiaMia Catering . Vsi trije so ne daleč stran iz Rogatca in se ponašajo s ponudbo lokalnih jedi, slovenskimi kulinaričnimi specialitetami, mednarodnimi jedmi in še mnogo več.

Od 18. ure dalje bomo na ZAGRIZNI V ROGATCU N.0 poslušali Jeannette. Skupina bo na čelu z glavno pevko, Rogatčanko Barbaro Rehar ob zvokih harmonike, kitare, bobnov in basa pričarala poletni večer obarvan z rokenrolom, gypsy jazzom, bluesom in šansoni. Letos praznujejo že leto delovanja, zato bomo skupaj zaplesali in zapeli tudi za njihov okrogli jubilej. KOMAJ ČAKAMO!

Ela Novak & Tine Pirš bosta z nami na ZAGRIZNI V ROGATCU N.03 Ob spremljavi kitare nas bosta popeljala do brezčasnih skladb Oliverja Dragojeviča in še dlje.
Petek, 23.06., bo dan vseh zvrsti glasbe in vsako uho bo našlo svojo pesem. Mi že komaj čakamo! pst… ni naključje, da nam bosta ta dan prepevali kar Rogatčanki. Naj se slišijo talentirani glasovi domačinov!

Animacija za otroke: od 17.00 – 18.30h.

Na dan dogodka bosta Muzej in Dvorec odprta – vstop bo brezplačen vsem obiskovalcem dogodka Zagrizni v Rogatcu od 15.00 do 18.00 ure.

Vsi obiskovalci dogodka imajo 10% popust na vse izdelke v tako Muzejski trgovini kot tudi v trgovini v Dvorcu Strmol.

Organizator: Mladinsko društvo Rogatec

Ponovno se pridružujemo nacionalnemu projektu Skupnosti muzejev Slovenije in pripravljamo Poletno muzejsko noč v Dvorcu Strmol.

 Prost vstop v dvorec in brezplačni prireditvi od 16.00 do 20.00.

• od 16. do 18. ure, v steklarski delavnici
  Pihanje stekla in oblikovanje stekla nad odprtim plamenom –  mojster steklar Zvone Drobnič

• ob 18. uri, v veliki dvorani Dvorca Strmol
  Muziciranje Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Rogaška Slatina pod vodstvom Matjaža Klemenca in odprtje razstave, Lepota v steklu, Društva steklarjev Slovenije

Mladinski pihalni orkester GŠ Rogaška Slatina pod vodstvom profesorja Matjaža Klemenca.
Učenci GŠ Rogaška Slatina se veselijo skupinskega muziciranja. To izredno pozitivno vpliva na vsestranski razvoj odraščajočih otrok. Otroški smeh, nagajivost, premagovanje ovir pri izvedbi novih skladb in ko različni instrumenti skupaj zazvenijo v harmoniji, takrat pride na plan tista posebna čarovnija zaradi katere so mladi glasbeniki radi del skupnega muziciranja.

Društvo steklarjev Slovenije je bilo ustanovljeno leta 2004 in na nacionalnem nivoju združuje vse ljubitelje in poznavalce stekla. Sem sodijo predvsem umetniki, individualni navdušenci in manjši obrtniki, hkrati pa tudi večja podjetja, izobraževalne in javne ustanove.

V čast nam je, da že vrsto let na Poletni muzejski noči na Dvorcu Strmol razstavljajo člani Društva steklarjev Slovenije. Zahvala gre gospe Erni Ferjanič, ki skrbno povezuje in tke naše niti.

Organizator: Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

Foto utrinki Poletne muzejske noč 2023i:

Slovenski rokodelski festival je festivalski dogodek, ki od leta 2015 povezuje prireditve regijskih rokodelskih centrov, članov Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Dogodki vsako leto potekajo od maja do novembra, letos pa mreži dogodkov dodajamo še osrednji vseslovenski rokodelski dogodek, ki bo v nedeljo, 11. 6. 2023, med 10. in 16. uro potekal na Brdu pri Kranju.

Osrednji del dogodka je rokodelski sejem, na katerem se s svojimi izdelki in prikazom rokodelskih veščin predstavljajo rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije.

Ob 11.00 bo v Kongresnem centru potekala okrogla miza Rokodelstvo in mladi: obujanje rokodelskih poklicev.

Čez dan se bodo v parku zvrstile različne rokodelske delavnice za odrasle, bogat otroški program, ogledali si boste lahko razstave na prostem, obiskali knjižnico na prostem in poslušali pripovedke.

Za kulinarično ponudbo bo na Račjem otoku poskrbela odlična kulinarična ekipa JGZ Brdo.

Vabljeni, da se nam pridružite, vstop na dogodek je prost.

Doživite rokodelstvo in spoznajte rokodelce in rokodelke iz cele Slovenije od blizu!

Glavni organizator dogodka je Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije. Izvedbo osrednjega dogodka Slovenskega rokodelskega festivala 2023 finančno podpira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Več informacij:

Konzorcij Rokodelskih Centrov Slovenije, zanj Razvojna agencija Sora d.o.o., rokodelskicenter@visitskofjaloka.si