Razstava stekla – En glažek mi daj – zbiratelj Jože Tomažič

Vabljeni v Dvorec Strmol na ogled nove razstave stekla – EN GLAŽEK MI DAJ
Postavitelja razstave sta oče in hči, Jože in Brina Tomažič.
Razstava bo na ogled od 2. 9. 2023 do 3. 3. 2024, v odpiralnem času Dvorca Strmol.

Posebno vabilo velja na JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVI AVTORJA IN ZBIRATELJA, Jožeta Tomažiča,
v soboto, 28. 10. 2023, ob 10h, pred redno mesečno steklarsko delavnico – pihanja stekla .
Organizator: Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

Spoštovani starejši občani!

Vljudno vabljeni na brezplačno delavnico 

UPORABA PAMETNIH TELEFONOV,
TABLIC, RAČUNALNIKOV in APLIKACIJ

v ponedeljek, 4. 9. 2023, od 9. do 13. ure,

v  Grajsko pristavo v Rogatcu.

Organizator: Simbioza, Društvo upokojencev Rogatec ter Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

Utrinek z delavnice:

Vabljeni na koncert baročne glasbe “ARMONIE VENEZIANE”,

v soboto, 26. 8. 2023, ob 20. uri, v Dvorec Strmol Rogatec.

Nastopili bodo:

Mateja Bajt – kljunasta flavta
Alessandro Sluga – violončelo 
Luca Ferrini – čembalo

Mateja Bajt se je učila kljunasto flavto pri Klemenu Ramovšu, študij je nadaljevala pri prof. Hansu Marii Kneihsu na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (sedajšnja Univerza za glasbo). Študirala je koncertno in pedagoško smer, leta 1994 je diplomirala iz glasbene pedagogike ter 1997 z odliko zaključila magistrski študij na koncertni smeri iz kljunaste flavte. Za izjemen uspeh je prejela nagrado avstrijskega Ministrstva za znanost. Leta 1998 je na Dunaju zaključila še specializacijo iz komorne in sodobne glasbe. Kot solistka, članica in vodja različnih ansamblov koncertira v Sloveniji in drugod po Evropi. Sodeluje z uglednimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Leta 2003 je izdala CD-ploščo z naslovom ‘Podoba ljubezni’ z glasbo francoskega baroka, ki je bila sprejeta s toplo kritiko v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Izdelala je program za kljunasto flavto na srednji stopnji in akademiji, kjer je bil študij uveden leta 2009. Poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2019 je prejela Škerjančevo nagrado za izredne dosežke na pedagoškem področju. Vodi tudi poletne šole ter seminarje za učitelje in učence kljunaste flavte.

Alessandro Sluga je leta 1996 diplomiral na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča. Udeleževal se je mojstrskih tečajev pri priznanih violončelistih (H. E. Deckert, K. Henkel, M. Meir, F. Maggio Ormezowsky, E. Bronzi in drugi). Pri Menahemu Meiru je postal asistent za Casalsovo violončelistično tehniko na poletnih tečajih v Levicu Termah in Vittoriu Venetu. Na različnih tekmovanjih je prejel številna priznanja. Kmalu se je začel ukvarjati s pedagoškim delom na primorskih glasbenih šolah (Nova Gorica, Sežana, Tolmin, SCGV Emil Komel v Gorici in na Fari ob Soči). Sodeloval je z najrazličnejšimi komornimi zasedbami in orkestri na območju Furlanije – Julijske krajine (Cameristi Triestini, Komorni in Simfonični orkester Furlanije–Julijske krajine, orkester Arsatelier, Karmelos in številni drugi). Leta 2007 je na tržaškem Konservatoriju Giuseppe Tartini z odliko opravil magistrski študij pod mentorstvom Luce Fiorentini. Je učitelj violončela in pomočnik ravnatelja na Glasbeni šoli v Novi Gorici.

Luca Ferrini je študiral klavir, čembalo, orgle in orgelsko kompozicijo in diplomiral z odliko na tržaškem in na videmskem konservatoriju. Koncertira več kot trideset let, igral je na več kot tisoč koncertih v Evropi, Aziji, srednji in južni Ameriki ter Avstraliji kot solist, v komornih zasedbah in z orkestri, z vsemi tremi inštrumenti. Je član različnih komornih skupin stare in sodobne glasbe (izvedel je več kot stošestdeset novih skladb), snemal je za številne evropske radijske postaje, posnel pa štirideset zgoščenk. Je uradni korepetitor na mnogih poletnih in izpopolnjevalnih tečajih ter na mednarodnih akademijah in tekmovanjih raznih glasbil (Danska – Carl Nielsen International Competition, Kitajska – Beijing International Music Competition, Mehika – Henry Szeryng International Violin Competition, Italija, Slovenija, Avstrija, Belgija, Poljska). Poučeval je na državnih konservatorjih v Bresci, Salernu, Trstu in Vidmu, deželnem Konservatoriju v Celovcu in na ljubljanskem Kgbl-ju. Bil je tudi korepetitor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno je profesor klavirja, čembala, komorne igre in korepetitor na Umetniški gimnaziji v Kopru.

Vstop na koncert je prost.

Organizator: Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

Foto utrinki s koncerta:

Za trenutek vstopite v čas renesanse in baroka.

Vabljeni v soboto, 26. 8. 2023, od 15. ure dalje, na Dvorec Strmol

Renesančno baročni dan prinaša pester program:

15.00 – 19.00
JERNEJEV SEJEM (ponudba domačih dobrot in rokodelskih izdelkov)

15.00 – 19.00
KALIGRAFIJA, PEČATENJE, KOLO SREČE, PLES, IGRA (KUD Galiarda – kostumirani igralci)

15.00 – 16.00
STEKLARSKA DELAVNICA
S steklarsko pipo si napihajte svoj lasten stekleni kozarec katerega prejmete v vašo last (5 €)

15.30, 16.30 in 18.30
FOTOGRAFIRANJE Z VITEZI

16.00 
INSTRUMENTI IN GLASBA RENESANČNO-BAROČNEGA ČASA Mateja Bajt in Laeticia Hormuth

17.00
KRALJIČNA NEŽA IN MOŽICELJ TRMA pravljičarka Lidija Šket Kamenšek, pravljica in   delavnica za otroke

18.00 
RENESANČNI PLESI, plesni nastop KUD Galiarda

19.00
OTVORITEV RAZSTAVE Društva likovnikov Rogatec

20.00
“ARMONIE VENEZIANE” koncert baročne glasbe
Mateja Bajt – kljunasta flavta, Alessandro Sluga – violončelo, Luca Ferrini – čembalo

GOSTINSKA PONUDBA GRAJSKE RESTAVRACIJE

Prost vstop.

Organizator: Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

Foto utrinki s prireditve:

DRUŠTVO LIKOVNIKOV ROGATEC

RAZSTAVA FOTOGRAFIJ

UTRINKI IZ GOZDA

Milice Koštrun

Članice Društva likovnikov Rogatec

Rojena 1950 v Rogaški Slatini, upokojena učiteljica,
ljubiteljsko se ukvarja s slikanjem, keramiko in fotografijo.

Otvoritev bo v soboto, 26. avgusta 2023 ob 19.00, na dvorcu Strmol v Rogatcu.

Razstava je posvečena 20. obletnici društva.
V programu bodo nastopili Kvartet Rogatec in harmonikar Nejc Novak.

Pogostitev : Društvo žena Donačka gora, Društvo vinogradnikov in kletarjev Gorca Rogatec

3D-kranjica, 100 krat povečan fizični model slovenske avtohtone kranjske čebele, prihaja v Rogatec. Model je nastal ob slovenskem predsedovanju Svetu EU. Na svetovni razstavi Expo v Dubaju si ga je ogledalo skoraj milijon ljudi. Z razstave v Dubaju je orjaški model kranjske čebele pripotoval v Cankarjev dom, sedaj je na potepu po Sloveniji in se ustavlja v Rogatcu.

Na ogled bo v dvorani GRAJSKE PRISTAVE (Pot k ribniku 4)
od 6. 8. do 22. 8. 2023, od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro, ter ob nedeljah, ko Čebelarsko društvo Rogatec pripravlja zanimiv progam.

6. 8. 2023, ob 16. uri,
OTVORITEV ČEBELARSKE RAZSTAVE S KULTURNIM PROGRAMOM
sooblikujejo skupaj z drugimi društvi v občini

13. 8. 2023, od 16. do 19. ure,
DAN ODPRTIH VRAT
Čebelarji ČD Rogatec bodo predstavili delovanje društva in nas podučili, kako pravilno uživati med v čaju.

20. 8. 2023, od 17. do 19. ure,
ČEBELARSKA DELAVNICA
izdelovanje svečk in pokušina medenega peciva

Vstop prost !

Razstava Čebelarskega društva Rogatec ostaja na ogled do 2. 9. 2023.

Organizator: Čebelarsko društvo Rogatec, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

^{Vir naslovne fotografije: https://www.modre-novice.si/aktualno/v-kamnik-je-priletela-cebela-velikanka/}

Utrinki z razstave:

25. etnografska prireditev “LIKOF NA TABERHI” se je odvila v nedeljo, 23. 7. 2023, s pričetkom ob 17. uri, v avtentičnem okolju Muzeja na prostem Rogatec.

Predstavili so se:

Pojoče perice, pranje perila na štepihu – Ljudske pevke KD Anton Stefanciosa Rogatec in Prešmentani falotje
Taberh s prikazi delovnih opravil – košnje trave, mlačve žita s cepci, na ročni mlatilnici in na kravjo vprego
Rokodelstvo kovaštvo – podkovanje konjev, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje, vezenje in pletenje
Okusimo dediščino – doživljajske delavnice Muzeja na prostem Rogatec
Marjetin rokodelski sejem v sodelovanju rokodelci in slovenskimi rokodelskimi centri Slovenije
Naj sirova zavihanka Obsotelja in Kozjanskega – izbor, razstava in pokušina sirove zavihanke
Ložniške ufarce / Gostinska ponudba / Prijetno druženje ob petju in glasbi

Kako je prišlo do Likofa na tabehi in kaj pomenijo te besede?

Leta 1999 so Ljudske pevke iz Rogatca pod vodstvom Hilde Ozvaldič prvič v muzeju uprizorile krajšo igro s tem naslovom. Irena Roškar, takrat odgovorna za programsko dejavnost v muzeju, je pobudo prevzela in s sodelavci vsa leta zapored prireditvi dodajala nove vsebine.

Likof – pomeni druženje, ob hrani, pijači, petju in humorju, ob zaključku delovnih opravil. Taberh – izhaja iz nemške besede die Tagarbeit, kar slovensko pomeni dnina. Nekoč so ljudje hodili, za ljubi kruhek in preživetje, na delo k premožnejšim kmetom.

Kakšnega pomena je prireditev in kaj vse prikažemo?

Za nas, ki prireditev ustvarjamo, Likof na taberhi pomeni povezovanje različnih vsebin in zvestih ljudi, ki imajo čut do dediščine. Prireditev poteka vedno predzadnjo soboto v juliju. To je čas zrelega žita. Jedro prireditve so prikazi mlačve žita na tri načine: mlačev s cepci, na ročno mlatilnico in na gepl s pomočjo kravje vprege. Ob tem se zvrstijo prikazi rokodelskih veščin (trenje lanu, predenje na kolovratu, ročno tkanje, pletenje iz šibja in ličja, izdelava rožic iz krep papirja, vezenje, kovaštvo, izdelava grabelj in metel) in prikazi delovnih opravil (pranje perila ob muzejskem vodnjaku s pojočimi pericami, priprava in peka sirove zavihanke, klepanje, brušenje kose in košnja trave, grabljenje trave. V doživljajskih delavnicah Okusimo dediščino omogočimo, da vsak obiskovalec na svoj lasten način doživlja bogastvo dediščine preko peke žulik, izdelave preprostega ljudskega glasbila nunalce, spoznavanja zelišč in čebel. Prireditev smo z leti še nadgradili z Marjetinim rokodelskim sejmom in izborom za Naj sirovo zavihanko Obsotelja in Kozjanskega. Izbor organiziramo s ciljem poenotenja in promocije te kulinarične posebnosti v sodelovanju z društvi žena, Kmetijsko gozdarskim zavodom Ptuj ter Šolskim centrom Šentjur.

Na prireditvi sodeluje blizu 80 nastopajočih, domačinov izpod Donačke gore, Loga,
Dobovca, Rogatca in širše okolice Obsotelja in Kozjanskega ter izpod Pohorja.

Zahvala gre vsem, ki so v teh 25. letih sodelovali na Likofu. Nekateri med njimi so že poslovili s tega sveta, a prijeten spomin nanje ostaja v fotografijah.

Foto utrinki LIKOF NA TABERHI 2023

FOTO ARHIV MINULIH LET:

Prispevki medijev o Likofu:

KOZJANSKI.INFO – Likof na taberhi v Rogatcu 2023 (foto, video): do kruha je bila dolga pot

ŠTAJERSKI VAL – V ROGATCU V ZNAMENJU KMEČKIH DEL IN DOMAČIH DOBROT

Sobotni muzejski program Okusimo dediščino v soboto, 15. 7. 2023 prinaša ponovno kulinarično delavnico z obujanjem pozabljenih jedi. Tokrat bo gospa Kristina Kores s pomočjo Ljudskih pevk pripravljala Jajčne štruklje v korenčkovi juhi. Delavnica je ob plačani vstopnini v muzej brezplačna.

Foto utrinki s kulinarične delavnice:

Poslanci so 6. julija sprejeli Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki ga je februarja letos na predlog nosilca zakona Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, pripravila Vlada RS. S tem so izkazali podporo vsem slovenskim rokodelkam in rokodelcem, pa tudi subjektom, ki so nosilci te specifične gospodarske panoge.

Nova in hkrati prva rokodelska zakonodaja predstavlja sistemsko rešitev za ohranjanje in nadaljnji razvoj področja rokodelstva. Ta je nastala po večletnih prizadevanjih strokovne in politične javnosti, besedilo zakona pa smo, v usklajevanju z vsemi ključnimi deležniki, oblikovali na pristojnem Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Bogastvo in raznolikost rokodelskih znanj, spretnosti in veščin v Sloveniji je izjemno, saj imamo kar 70 različnih rokodelskih panog, v razvijanju pa so tudi nove. »Veliko rokodelskih panog je deficitarnih in ogroženih, določene rokodelske panoge pa so žal že povsem zamrle,« je ob robu obravnave predloga zakona v Državnem zboru povedal državni sekretar za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan. »Posebnost rokodelstva v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi je v tem, da je rokodelstvo na eni strani povezano z varovanjem nesnovne kulturne dediščine, na drugi strani pa je obravnavano kot vse ostale gospodarske dejavnosti na trgu,« je dejal državni sekretar. Ker so rokodelski izdelki narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, so dražji od podobnih industrijskih izdelkov, zato na trgu ne morejo cenovno konkurirati. S tem je ogroženo preživetje rokodelstva in rokodelskega znanja.

»Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo prepričani, da kljub dejstvu množične industrijske proizvodnje, še obstaja prostor za tovrstna znanja, veščine in spretnosti ter za kakovostne rokodelske izdelke,« je dejal državni sekretar Židan in dodal: »Bogata tradicija rokodelstva je združljiva s sodobno družbo in njenimi trendi.« Vsebinsko se rokodelstvo z zakonom ureja z namenom njegovega ohranjanja in razvoja. Slednje se uresničuje s prenosom rokodelskih znanj, spretnosti in veščin in s podeljevanjem častnega naziva »priznani rokodelec«. Ohranjanje rokodelstva bo omogočeno tudi zaradi certificiranja rokodelskih izdelkov in poimenovanja rokodelskih panog.

Pomemben doprinos zakona je tudi opredelitev podpornega okolja rokodelstva. Ta vključuje vse subjekte, ki delujejo na tem področju. Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zakon podeljuje javno pooblastilo na področju rokodelstva in bo v skladu s tem podeljevala naziv »priznani rokodelec«, izvajala usposabljanja namenjena prenosu rokodelskih znanj in certificirala rokodelske izdelke. Med pomembnimi subjekti podpornega okolja so tudi rokodelski centri in konzorciji teh, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

»Podpora zakonu je podpora slovenskim rokodelkam in rokodelcem, je podpora edinstvenosti in zaščiti kakovostnih domačih rokodelskih izdelkov,« je dejal državni sekretar ter dodal, da bomo z zakonom omogočili mladim, da spoznajo širino in barvitost naše preteklosti. »Z rokodelstvom bodo razvijali lastne karierne, podjetniške, gospodarske ali druge izrazne potenciale.«

 Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 6. 7. 2023

V četrtek, 15. junija 2023, smo v Rokodelskem centru Rogatec v Dvorcu Strmol gostili 2. i-razred Gimnazije Celje – Center, likovne smeri.

Vsi dijaki so pod strokovnim vodstvom izdelali ploščico v tehniki fuzija stekla in v lončarski delavnici oblikovali glino na vretenu. Izpod rok dijakov so nastale raznolike steklene ploščice in lončene skledice. Na grajskem dvorišču so se družili ob domačih dobrotah. Za zaključek so si pod strokovnim vodstvom ogledali prostore Dvorca Strmol, stalne razstave in občasno razstavo Mikija Mustra.

Nato so se skupaj z mentoricama Mojco Šmit in Andrejo Džakušič odpravili na vlak proti Celju.

Pravijo, da je bil dan poln pozitivnih vtisov in novih rokodelskih izkušenj.

Vabljeni na prireditev ob dnevu državnosti v četrtek, 22. 6. 2023, ob 18. uri, na Dvorec Strmol.