Krožišče v Rogatcu je v zaključni fazi. Avtor kipa in postavitve je kipar Franci Černelč.

Kamnar in steklene črepinje v krožišču simbolizirata dve pomembni dejavnosti, ki sta delovali na območju občine Rogatec že v drugi polovici 17. stoletja. Dodatne dopolnitve, osvetlitve in zasaditve z Juvanovim netreskom, ki je rastlinska posebnost in v Sloveniji edino nahajališče na skalnih stenah in policah prisojne strani Donačke gore, so v načrtu to jesen.

KAMEN IZ LOGA PRI ROGATCU IN LOŽANSKI KAMNARJI

Ložanski kamen in ložanski »kamnarji« sta pojma, ki žal nista znana širši javnosti. Na gozdnatem območju Loga na jugozahodnih slemenih Maclja, kjer izvira tudi mejna reka Sotla, se je zaradi obilice lesa že v 2. polovici 17. st.  razvilo glažutarstvo, vzporedno pa je potekala tudi kamnarska dejavnost – lomljenje kamna in izdelovanje brusov iz tega ložanskega kamna, kakor so domačini poimenovali tamkajšnji kremenov peščenjak.

Ker je proizvodnja steklenic za polnjenje zdravilne mineralne vode naraščala, se je od 19. stoletja, pa vse do l. 1956 tudi izdelovanje brusnih kamnov v Logu razvijalo kot cvetoča obrt in postalo pomembna gospodarska dejavnost. Podatek ljudskega štetja iz l.1910 za naselje Log – 155 hišnih številk in 155 kamnarjev – pove, da je ta obrt predstavljala edino možnost čeravno bornega zaslužka in je dejansko preprečila, da bi se ljudje v času gospodarskih kriz izseljevali s tega območja. Do l. 1811 so imeli kamnolome v najemu še kmetje sami, pozneje pa so postali lastniki veleposestniki, od tega več kot polovica Nemci in domačini Ložani so hodili v njihove kamnolome le še na dnino. Nekoliko bolje je bilo delo kamnoseka plačano v času po vojni, ko je v Rogatcu delovalo državno podjetje »Kambrus«: zaposlovali so preko 100 delavcev in med drugih predstavljali svoje izdelke celo na Zagrebškem velesejmu.

Kamnarji so izdelovali velike industrijske in obrtne bruse vseh vrst, ploščate in okrogle kosjake – osle, mizarske gladilnike ručerje, steklobruse, kašarje za phanje kaše in valje za sadne mline. Velike brusne kamne so tovorili po drčah ali s težkimi vozovi z volovsko vprego v dolino, v 19.st., ko v Rogatcu še ni bilo železnice (šele l. 1903), pa celo čez preval Pečica do Poljčan na drugi strani Boča. Tržili so jih tudi po deželah srednje Evrope.

Sicer pa se je ložanski kamen na širšem rogaškem območju stoletja uporabljal tudi kot dragoceno stavbno gradivo. Izrazito je zaznamoval arhitekturo trga Rogatca in okoliških vasi, kakor tudi cerkve in kamnite kapelice, ki so prave klesarske mojstrovine: še danes pričajo o spretnosti in umetelnosti ložanskih kamenarjev ornamentirani portali, podboji, okenski okvirji, stopnice,  velika okrogla in pravokotna korita, okrogle mize, talne plošče, nagrobni spomeniki in umetniški kipi (kip Janeza Nepomuka ob vznožju cerkve sv. Jerneja, Marijino znamenje v trgu).

Ker so izdelki iz ložanskega kamna – poleg teh ne smemo pozabiti mlinskih kamnov oz. kamnov za žrmlje iz apnenčevega konglomerata z Donačke gore – najbolj značilna, v srednje evropskem prostoru edinstvena, tehniška dediščina rogaškega območja, želimo kamnoseško obrt ustrezno predstaviti tudi v Muzeju na prostem Rogatec. Muzej novejše zgodovine Celje je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine – OE Celje pripravil stalno razstavo o kamnoseštvu v Logu, ki je na ogled v rekonstruirani kamnarski bajti, kakršno so kot zavetišče  in shrambo orodja navadno postavili v samem kamnolomu.

V gozdovih Loga se skrivajo številni zaraščeni kamnolomi kremenovega peščenjaka, na nekaterih domačijah še živijo potomci nekdanjih kamnarjev in z njimi spomini ter zgodbe o veščinah in umetnosti ložanskih kamnosekov.

Besedilo: Irena Roškar, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

Več o drugi projektih v teku najdete na spodnji povezavi.

PROJEKTI LETO 2020

Zaradi okoliščin bo letošnja 22. etnografska prireditev LIKOF NA TEBERHI  v okrnjeni obliki.

Ob 17. uri bo prikaz mlačve žita s cepci. Sodelovanje so obljubili “mlajši” in “starejši” mlatiči izpod Donačke gore. Nato bo sledilo še ščijanje, vejanje in spravilo žita.

Prikaz in ogled se bosta odvijala ob upoštevanju varnostnih ukrepov.

Vabljeni v Muzej na prostem Rogatec – kjer nostalgija oživi in obudi življenje nekoč.

V okviru nacionalnega projekta Skupnosti muzejev Slovenije
bo v soboto, 20. junija 2020, med 18. in 20. uro

PROST VSTOP na Dvorec Strmol.

Na ogled so zanimive tematske razstave:

• gostujoča NA VRHU GORA, BLIZU NEBA, o Svetlobnih pojavih v gorah, Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani,
• pa KUHARCA, ki preseneča na podstrešju dvorca in pripoveduje zgodbe o tehničnem razvoju kuhinj in kuhinjskih pripomočkov  v preteklosti
• ter razstava o STEKLU NA ROGAŠKEM, od glažute do steklarne, obe sta razstavi Pokrajinskega muzeja Celje.

Na ogled je tudi Rokodelski center Rogatec, ki poleg rokodelskih delavnic postavlja na ogled razstavo o tkanju.

Vabljeni na Strmol!

Praznična slovesnost bo združena z odkritjem spominskega obeležja v spomin na vojno za Slovenijo.

To leto vljudno vabljeni v Dobovec pred Vaško-gasilski dom v sredo, 24. junija, ob 18. uri.

V programu sodelujejo KD Tamburaši Rogatec in Mateja Bobek, vokalna skupina Kvartet Rogatec, Nejc Novak ter recitatorji.

Zbrane bo nagovoril župan Občine Rogatec, gospod Martin Mikolič, o vsebini in namenu obeležja bo spregovoril predsednik
območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šmarje pri Jelšah, gospod Anton Šturbej.

Po slovesnosti bo majhna pogostitev, ki jo bodo pripravile društvo kmečkih žena Sveti Rok, društvo žena Rogatec in društvo žena Donačka Gora.

Organizator: Občina Rogatec in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šmarje pri Jelšah

********
Ostali dogodki v počastitev dneva državnosti

četrtek, 25. 6. 2020

• ob 7:00, MAŠA ZA DOMOVINO, nadžupnijska cerkev sv. Jerneja
• ob 9:00, POHOD okrog Donačke gore, pri cerkvi sv. Donata

*********

Foto/osebni arhiv:

• Damjan ADAM, jadralno padalski klub Donačka Gora
• občan Marko OČKO

Postajališče za avtodome Rogatec je ponovno ODPRTO in je v neposredni bližini Muzeja na prostem.

Od centra Rogatca je PZA oddaljen cca 800m. PZA Rogatec ima 4 parkirana mesta za avtodome, ki so opremljena z elektriko, vodo, možnostjo praznjenja WC kaset s fekalijami in odpadne vode v podstavek stebrička (ni rešetke).

Lokacija postajališča za avtodome omogoča ogled največjega muzeja na prostem v Sloveniji, ki je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Jedro muzeja tvorijo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih objektov. Bogata programska dejavnost omogoča obiskovalcu, da doživi svojo lastno izkušnjo dediščine v doživljajsko učnih delavnicah Okusimo dediščino. Obiskovalec pomaga zamesiti testo in speče svoj kruhek žuliko, odkriva in spoznava svet zdravilnih zelišč ali gleda pod prste spretnemu kovaču.

Rogatec leži na prehodu južnih obronkov vinorodnih Haloz v dolino zelenega Posotelja. Trg Rogatec se prvič omenja leta 1283. Zgodbo o cvetočem srednjeveškem trgu pripoveduje ohranjeno trško jedro s kar dvema cerkvama štajerskega baroka, grajska razvalina iz 12. stoletja in obnovljeni renesančno baročni dvorec Strmol. Dvorec se je razvil iz srednjeveškega stanovanjskega stolpa, ki so ga leta 1436 Celjski Grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Danes dvorcu vračajo življenjski utrip slikovite razstave, družabna in poslovna srečanja, poročni obredi ter obrtniške delavnice in prikazi rokodelcev v Rokodelskem centru Rogatec.

V neposredni bližini postajališča za avtodome se nahaja Konjeniški center Rogatec, ki nudi ogled konjušnice, pedagoško, terapevtsko in terensko jezdenje.

GPS: 46,232950°N|15,701300°E

https://www.avtokampi.si/kampi/pza-rogatec

Z današnjim dnem ODPIRAMO VRATA Muzeja na prostem Rogatec in Dvorca Strmol na podlagi Odloka o spremembah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (UL RS 59/2020 z dne, 28.4.2020).

Pogoj za obisk je spoštovanje zaščitnih ukrepov:
–  razkuževanje rok pred vstopom v muzej in na dvorec ter po potrebi tudi v prostorih,
–  obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ipd.) v zaprtih prostorih
(maska se lahko sname le na zunanjih površinah Muzeja na prostem Rogatec)
–  ohranjanje varne razdalje do drugih oseb, tako zaposlenih, kot tudi obiskovalcev.

Doživljajske in rokodelske delavnice se do nadaljnjega še ne bodo izvajale.

ODPIRALNI ČAS muzeja in dvorca:
TOREK – NEDELJA in PRAZNIKI: 10 – 18 h

Prijazno vabljeni!