Donačka gora
Donačka gora je izjemna po svoji strmi stožčasti obliki in legi ob vzhodni meji alpskega sveta.
Znana je po čudovitem razgledu, ki se odpira na vse strani: v Haloze, na Dravsko in Ptujsko polje, v Hrvaško Zagorje in Posotelje.
Zahodno je nižji in podoben greben Ženčaj (616 m), na vzhodu bolj kopast Resenik (735 m). Kadar govorimo o Donački gori, imamo tako v mislih tri visoke hribe, ki so zaradi velikih višinskih razlik videti kot prave gore.
Posebnost Donačke gore je izredna pestrost rastlinstva. Ker se podolgovata Donačka gora razteza od vzhoda proti zahodu, je razdeljena na toplejši, prisojni, južni del in hladnejši, osojni, severni del. Tako na severni strani prevladujejo hladnoljubne alpske rastline, ki potrebujejo manj toplote ali več vlage, na primer praprot jelenov jezik, smreka, kresničevje, alpski nagnoj in številne druge rastline. Na južni strani pa dobro uspevajo toploljubne rastline, na primer pravi kostanj in hrast cer. Značilna je višinska pasovitost rastlinstva.
Bukov pragozd
Posebna znamenitost Donačke gore je 27 ha velik naravni rezervat, ki je kot pragozd zavarovan od leta 1965. V Sloveniji so le trije bukovi gozdovi s pragozdnim značajem. Po njegovem zahodnem delu vodi urejena planinska pot od planinskega doma na greben gore. Donačka gora slavi tudi po rastlinskih posebnostih, ki jih drugje ni. Na skalnih stenah in policah prisojne strani gore je v Sloveniji edino nahajališče juvanovega netreska.
Na Donačko vodi prva nadelana pot v slovenskih gorah
Leta 1853 jo je nadelal zdravnik v Rogaški Slatini dr. Ernst Froelich, ki je že takrat vedel, kako zdrava je hoja. Na tak način je želel goste zdravilišča spodbuditi, da bi več časa preživeli v naravi.