100-letnica rojstva Jožeta Šmita

Pred natanko 100-leti, 1. februarja 1922, se je v leseni, z ilovico obdani in slamo pokriti hiši v vasi Tlake pri Rogatcu rodil Jože Šmit, naš rojak, častni občan, pesnik, prevajalec in urednik otroške revije Ciciban.

KDO JE JOŽE ŠMIT?

Med našimi rojaki predstavlja Jože Šmit, častni občan Občine Rogatec, enega izmed najvidnejših literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Poleg njegovih literarnih del, med nami »živi« njegova rojstna hiša, ki predstavlja jedro Muzeja na prostem Rogatec. Pred 40. leti sta njegova podpora in pomoč pomenila dragoceno spodbudo lokalnemu odboru za izgradnjo muzeja ljudskega stavbarstva, ki je z leti prerastel v največji muzej na prostem in je danes razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Osnovno šolo je obiskoval v Gaberju pod Donačko goro, leta 1941 maturiral v Ljubljani na klasični gimnaziji. Študij gozdarstva na dunajski univerzi je prekinila 2. svetovna vojna. Kot nemški vojak je ob zavezniški invaziji v Normandiji prišel v vojno ujetništvo, se v Veliki Britaniji pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v domovino. Po vojni je študiral primerjalno književnost in slavistiko, delal kot novinar pri Kmečkem glasu, bil dolga leta urednik otroške revije Ciciban, nato pa lektor pri Mladinski knjigi.

Prevajal je leposlovje iz latinščine, nemščine, francoščine, angleščine, romunščine in srbščine, zaslovel pa predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoji zbirki Lirika časa in Koleselj iz cedilike je prejel Kajuhovi nagradi. Založba mladinska knjiga mu je leta 1970 podelila Levstikovo nagrado za zbirko Kako bomo umirali.

Domačini ga najbolj poznamo in cenimo kot pesnika, kajti v njegovih pesmih živijo domači kraji in ljudje pod Donačko goro. V vseh pesniških zbirkah se prepleta spomin na domačo grudo in navezanost nanjo, kar postaja njegova ljubezen in vera  v odtujenem svetu. Ko so ga učenci OŠ Črni Vrh nad Idrijo v intervjuju za razredni časopis leta 2002 vprašali, kaj je njegova muza, jim je odgovoril: »Moja stalna muza je moja domača vas – svet pod Donačko goro, kjer sem svet najbolj čutil, ko sem hodil bos po ilovnati zemlji«.
Književnik, prav tako Rogačan, Branko Hofman je dejal, da je Šmit »s svojo vero v moč pesniške govorice podoben staromodnemu trubadurju: nič mu ni mar, kaj je okrog njega. Poje, ker veruje, da so še zmeraj ljudje, ki imajo uho in srce za iskreno izpoved.«

Ob izidu zadnje Šmitove pesniške zbirke je Tone Pavček zapisal: »Jože Šmit, pesnik stišane pesniške besede, mila osebnost prvega povojnega pesniškega rodu, je segel z leti v visoko, lepo starost. Njegove pesmi, kajpak ne vse, a mnoge pa ohranjajo mladost. Ostajajo kot znamenja na dolgi poti in kot pričevanje o glasu, ki je samo njegov, čuteč in slišen in mnogim dopadljiv«

DOGODKI V ŠMITOVEM LETU

december 2021

Na “Ta veseli dan kulture”, 3. 12. 2021 smo naznanili, da Vstopamo v Šmitovo leto in razpisali (Občina Rogatec in Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec) Likovno-literarni natečaj ob 100. obletnici Jožeta Šmita in medgeneracijski izziv zbiranja otroških predmetov na temo otroštva

januar 2022

Koledar ŠMITOVO LETO 2022 posvečen 100-letnici Jožeta Šmita s prepletom 40-letnice Muzeja na prostem Rogatec (2021)

Sodelovanje z Mladinsko knjigo, objave ugank in pesmi Jožeta Šmita v Ciciban-u in Cicido-ju

februar 2022

1. februarja 2022 ob 100-letnici rojstva je bila postavljena razstava Šmitov del v Muzeju na prostem Rogatec. Ob otvoritvi je nastal krajši video posnetek ŠMITOVO LETO, saj dogodek v živo zaradi covid omejitev ni bil mogoč.

Objave v medijih ob 100-letnici:

RADIO PRVI RTV SLO , ŠTAJERSKI VAL , MLADINSKA KNJIGA , ODDJA DOBRO JUTRO NA VTV, RADIO MARIBOR , ČASOPIS VEČER, RADIO OGNJIŠČE, Zakladi dediščine, Kulturni utrinki

Prešernov dan v duhu Šmitovega leta:

Spletna obeležitev slovenskega kulturnega praznika v Občini Rogatec

OŠ Črni vrh nad Idrijo Prešernov dan obeležila s praznovanjem 100-letnice rojstva pesnika Jožeta Šmita, ki je del življenja preživel v Črnem Vrhu in tam tudi deloval.

Drugi dogodki po Sloveniji:

PRVA GIMNAZIJA MARIBOR, razstava dijakinje Nuške Gujt

‘V duši mehko mi zveni’, recital ob 100-letnici rojstva pesnika Jožeta Šmita, Knjižnica Litija

marec 2022

Svetovni dan poezije, 21. 3. 2022 – spletno druženje – Pogovor s sinom Jožeta Šmita

Pod brajdami pred Viničarsko hišo v Muzeju na prostem bo v toplejših dneh postavljena Knjigobežnica. Šmitove pesniške zbirke bodo tako na voljo za prebiranje vsem obiskovalcem.

april 2022

8. 4. 2022, Dvorec Strmol, Otvoritev razstave del likovnega in literarnega natečaja,
in spletna objava literarnih del

PO POTI JOŽETA ŠMITA – OŠ Črni vrh nad Idrijo

10. 4. 2022, #naprejvpreteklost, spletna predstavitev razstave

maj 2022

14. 5. 2022, Šmitova bralna ustvarjalnica, Muzej na prostem Rogatec, program Okusimo dediščino Pobarvanka – POLŽEK, Od številke do številke – ČEBELA
28. 5. 2022, Srečanje Društva prijateljev Rogatca, Šmitov recital

junij 2022

3. 6. 2022, ob 16. uri, srečanje Društva lektorjev Slovenije v Rogatcu ob 100. letnici Jožeta Šmita in jezikovni pogovor Več o dogodku
18. 6 .2022, ob 20. uri, Muzej na prostem Rogatec, Večer Šmitove poezije na Poletno muzejsko noč

avgust 2022

11. avgust 2022, ob 10. uri, Z Ježkovim nahrbtnikom v Šmitovo hišo, 100-letnica rojstva Jožeta Šmita – v sodelovanju z Knjižnico Rogaška Slatina

oktober 2022

Teden otroka, Z igro do dediščine, Dnevi evropske kulturne dediščine – Šmitova bralna ustvarjalnica

december 2022

zaokrožimo in povzamemo Šmitovo leto

Šmitove pesniške zbirke:
Srce v besedi (1950), Dvojni cvet (1953), Trepetlika (1962), Lirika časa (1965), Lirična postila (1965), Koleselj iz cedilike (1967), Kako bomo umirali (1970), Zlo stoletja (1971), Hoja za Katulom (1972), Eden izmed vas (1982), Vzeti kamen iz ust (1988), Grenki med (1990), Šmit – izbrana lirika (2002).

MARELICE
(Dvojni cvet, 1953)
Že odcvetele so
marelice ob zidu,
a jaz jih nisem videl,
kako cvetele so.
Zdaj jablane cveto.
Mar vem, da res cveto?
Vse mine, vse beži,
a vse, šele ko mine,
v človeku skoz spomine
zares živi.

Šmitova dela za otroke:
Marjetka (1951), Kaj nam je popisal Jakec (1953), Pol za šalo pol za res (1956), Kdo živi v tej hišici (1959),
Kaj dela žabica (1973), Ježek se ženi (1974), Polonca gre na morje (1977), Vozimo, vozimo vlak (1977),
Dedek ježek in minibaba (1992).

POLŽJA HIŠICA
(Ježek se ženi, 1980)

Hišica kot v pravljici
naokrog potuje,
brez koles in brez nožic
dalje premaguje.

Kdo živi v tej hišici?
Polžek, ja, seveda,
ta, ki ves pogumen zgubi,
če ga kdo pogleda.

V hiško skrije se, junak,
pravi, da je zdoma,
a doma, da je takrat,
ko po svetu roma.

Z dovoljenjem in za lažji dostop Šmitovih del bomo pripravili nekatera v elektronski obliki: