V januarski reviji Ciciban in Cicido spomin na Jožeta Šmita
Letošnje leto je v znamenju Jožeta Šmita. Veseli nas, da ta glas seže preko revij CICIBAN in CICIDO tudi do vseh otrok, vzgojiteljev, učiteljev in staršev, ki radi prebirajo uganke in pesmi našega rojaka.
Zahvala za te objave v spomin na Jožeta Šmita gre gospe Maji Žugič, odgovorni urednici revij Ciciban in Cicido.
Ste vedeli, da je bil Jože Šmit nekaj let tudi urednik otroške revije Ciciban in lektor pri Mladinski knjigi?
In da mu je založba Mladinska knjiga leta 1970 podelila Levstikovo nagrado?
V čast 100. obletnici rojstva pesnika in nekdanjega urednika Cicibana Jožeta Šmita je uredništvo ponatisnilo nekaj njegovih ugank. Ilustrirala jih je Zdenka Golob Borčič.
Vsebina januarske številke Ciciban
“Tudi v Cicidoju smo se – s pesmico Kdo živi v tej hišici, ki jo je ilustrirala Ančka Gošnik Godec – spomnili na 100. obletnico rojstva pesnika in urednika Cicibana Jožeta Šmita.” je zapisalo uredništvo revij pri Mladinski knjigi.
Več o reviji Cicido
Domovina je naša ljuba mati.
Bodimo si med seboj kakor dobri otroci
in pomagajmo iz vseh moči k sreči
domovine in vsakega prebivalca. (bl. A.M.Slomšek)
Ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti Slovenije ter zdrave in srečne dni v novem letu !
Ob iztekajočem letu se vam želimo zahvaliti za vsa sodelovanja.
Naj nam novo leto povrne toplino odnosov in nas poveže.
Najavljamo Zimska druženja preko ekranov, ki jih bo organiziral MLAD ROGATEC!
Potekala bodo med decembrom 2021 in februarjem 2022 v ZOOM aplikaciji. Povezave ob spodnjih najavah.
- Prvo druženje na temo Zakaj nastane znanstvena monografija in zakaj bi jo nekdo napisal. Pogovor z Danielom Siterjem; avtorjem znanstvene monografije “Rogaška Slatina pod kljukastim križem”.
Če ste zamudili druženje, mu lahko prisluhnete TUKAJ
- Kaj se je dogajalo v Rogatcu v 18. stoletju? Zgodovinar Tomaž Oset, naš sokrajan, nas bo odpeljal v 18. stoletje v Rogatcu. Vabljeni na potovanje v zgodovino.
Če ste zamudili druženje, mu lahko prisluhnete TUKAJ
- Kakšno arheološko najdišče imamo pod vrhom Donačke gore, nam bo razkril dr. Boštjan Odar, ki zase pravi, da je arheolog drznih, svežih tez, ki jih zagovarja strastno oziroma arheo-logično.
Če ste zamudili druženje, mu lahko prisluhnete TUKAJ
- Kakšno vezo imata gin in viski z Rogatcem? Spoznajmo zgodbo “Broken Bones” in Polono Preskar, katere korenine segajo v Rogatec.
Povezava na posnetek druženja: https://www.youtube.com/watch?v=5mYGIY3sk7Y&list=PLvvUWpwFiSsKXia7qiCuLVBDRqtBt7PQg&index=4
- Parašportnik, naš sokrajan, Aljoša Škrablin
Ob 100. obletnici rojstva našega rojaka Jožeta Šmita (1. 2. 1922 – 7. 2. 2004) razpisujeta Občina Rogatec in Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec likovni in literarni natečaj ter medgeneracijski izziv zbiranja predmetov na temo otroštva nekoč.
LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ ter MEDGENERACIJSKI IZZIV bosta potekala od 3. 12. 2021 do 100. rojstnega dne
Jožeta Šmita. Do 1. 2. 2022 je potrebno vsa dela (v fizični in elektronski obliki) in vse predmete (s fotografijo v elektronski obliki), dostaviti na Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Projekt je podprt tudi s strani Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Rogaška Slatina.
V letu 2022 bo 100. obletnica rojstva našega rojaka Jožeta Šmita; pesnika, prevajalca, novinarja, urednika. Še marsikatero drugo vlogo je imel, za nas pa je ob njegovi vsestranskosti in pesniški zapuščini zelo pomembna tudi njegova ljubezen do domačega kraja.
Ob številnih njegovih delih, katerih tematika se navezuje na domači kraj, nam to navezanost ponazarja tudi »Šmitova hiša« v Muzeju na prostem Rogatec. Gre za rojstno hišo Jožeta Šmita, ki je bila podarjena muzeju in vanj preseljena s prvotne lokacije.
Marsičesa ne vemo o Jožetu Šmitu, zato ste skozi natečaj vabljeni k raziskovanju in odkrivanju, hkrati pa vas pozivamo k medgeneracijskemu sodelovanju pri zbiranju predmetov na temo otroštva nekoč.
Vabljeni k udeležbi v čim večjem številu.
Več o natečaju:
Natečaj ob 100. obletnici rojstva Jožeta Šmita
Že spomladi smo se spletno povezali z obiskovalci Muzeja na prostem Rogatec ob vseslovenski muzejski akciji #naprejvpreteklost. Odlična izkušnja. Na vodenju Kako se živele naše prababice in pradedki je bilo z nami približno 300 otrok in njihovih učiteljic. Ob junijskem obisku v živo enega od razredov, smo spoznali, da je tudi ta pristop koristen. Otroci so si zapomnili veliko stvari in za trenutek postali naši vodniki po Šmitovi hiši.
Ker se približuje praznični čas, tokratna zimska akcija poteka pod naslovom VESELI MUZEJ.
Vabimo vas k ogledu PRIPRAVE NA MIKLAVŽEV VEČER.
Vsebina bo na voljo v nedeljo, 5. 12. 2021 ob 15. uri na YOUTUBE kanalu, FB in IG: VISITROGATEC
Povezava do programske brošure in vsebin, ki jih ponujajo institucije po Sloveniji
Na Ta veseli dan kulture, 3. 12., ko se spominjamo rojstnega dne največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pričenjamo z Natečajem ob 100. obletnici Jožeta Šmita. Natečaj bo zaključen 1. 2. 2022, prav na 100. rojstni dan našega največjega poeta izpod Donačke gore.
V letu, ki se izteka smo obeležili 40-letnico Muzeja na prostem Rogatec, kjer osrednji razstavljeni objekt predstavlja rojstna hiša Jožeta Šmita. Kako je čutil domači kraj lahko izvemo iz njegovih del in po besedah, ki so jih leta 2002 v intervju za razredni časopis Petičkarji zapisali učenci OŠ Črni vrh nad Idrijo:
»Moja stalna muza je moja
domača vas –
svet pod Donačko goro,
kjer sem svet najbolj čutil,
ko sem hodil bos
po ilovnati zemlji«
Odločili smo se, da ob 100-letnici našega rojaka in častnega občana Občine Rogatec, pihajoče leto poimenujemo Šmitovo leto in ga obogatimo z različnimi dogodki.
- Ob tej priložnosti izdajamo koledar2022, kjer se prepletata dva svetova: 40-letnica muzeja in 100-letnica Jožeta Šmita.
- V zimskem času pripravljamo spletna druženja: Spomini na Jožeta Šmita (o terminih druženja vas bomo sproti obveščali.)
- Na Šmitov 100. rojstni dan, 1. februarja 2022 pripravljamo v Muzeju na prostem Rogatec Otvoritev razstave z njegovimi deli.
- Predvideno 22. 4. 2022 načrtujemo Otvoritev razstave del likovnega in literarnega natečaja na Dvorcu Strmol in spletna objava literarnih del
- Poletni, jesenski in zimski dogodki 2022 so trenutno še v dogovoru.
V petek, 3. decembra, med 10 – 15. uro, vas prijazno vabimo k brezplačnemu obisku Muzeja na prostem Rogatec in Dvorca Strmol.
Toplo vabljeni, da se ustavite v naši muzejski trgovini in prodajni galeriji na dvorcu, kjer se bo našlo marsikaj za bližnje praznične obdaritve.
Praznujmo skupaj Ta veseli dan kulture!
Leto se je hitro obrnilo in že je tukaj čas za izbiro daril. Izkažite spoštovanje in naklonjenost ter izberite darila narejena s toplino rok.
Rokodelski center Rogatec, s sedežem na Dvorcu Strmol, daje posebno pozornost in skrb za ohranjanje ter prenos znanja rokodelskih veščin. Vsak izdelek je ročno izdelan, unikaten in narejen iz naravnih materialov.
Vsi zagovorniki zdravega načina življenja boste navdušeni nad izdelki ekološkega zeliščnega vrta v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se pridelujejo in predelujejo čaji, čajne mešanice, zelišča, izdelki naravne kozmetike, naravna mila, hidrolati, osvežilci prostora…z EKO certifikatom. Z izbranimi darili obdarovancu sporočite, da mu želite veliko zdravja.
TUKAJ se nahaja letak poslovnih daril, v katerem so predstavljeni izdelki rokodelcev in izdelki zeliščnega kotička.
Z nakupi naših daril boste podprli lokalno in slovensko.
Za vse informacije smo vam na voljo:
| Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec Pot k ribniku 6, 3252 Rogatec T: 03/ 818 62 00 / 03/ 818 62 02 | 040 779 722 E: zavod@rogatec.si Spremljajte nas: I: www.rogatec.si I Shop: elodn.rogatec.si FB / IG / YT: @VisitRogatec |
Projekt Roko-delci poteka v sodelovanju z
- LAS Obsotelje in Kozjansko. Vodilni partner: Razvojna agencija Sotla,
- LAS s CILjem. Vodilni partner: Idrijsko – Cerkljanska razvojna agencija d.o.o.,
- LAS loškega pogorja. Vodilni partner: Razvojna agencija Sora d.o.o.,
- LAS Dobro za nas. Vodilni partner: Razvojno informacijski center
Na območju LAS Obsotelje in Kozjansko kot upravičenci v projektu sodelujemo še Razvojna agencija Sotla, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec ter Občina Rogatec.
Projekt izhaja iz prepoznanih skupnih potreb in priložnosti na področju dokumentiranja tradicionalnih rokodelskih znanj, prenosa teh znanj, njihove nadgradnje s strokovnimi smernicami razvoja in predstavitve ter trženja rokodelstva. K projektu so pristopili LASi, v katerih aktivno delujejo rokodelski centri, ki želijo s skupnimi aktivnostmi nadgraditi obstoječe rokodelske produkte, razviti nove ter ustrezno predstaviti, tržiti in interpretirati bogato rokodelsko dediščino in znanje.
Vsak vključen LAS izvaja specifične aktivnosti povezane z dokumentiranjem tradicionalnih rokodelskih znanj, nadgradnjo tradicionalnih rokodelskih znanj, prenosom znanj med LAS-i, prenosom podjetniških znanj (izvedba podjetniških izobraževanj in individualnih svetovanj ), promocijo in trženjem rokodelskih znanj ter vodenje in koordinacija projekta.
- V letošnjem letu smo izvedli prenos znanj med LAS-i. Delavnice so potekale v Idriji, Škofji Loki, Slovenski Bistrici in v Rogatcu.
- V prvi fazi je nastal popis in dokumentiranje rokodelskih znanj na temo PLETARSTVA in STEKLARSTVA.
Priročnik o pletarstvu je izdelan in je na voljo na povezavi – Priročnik PLETARSTVO
- Izvedli smo delavnice pletenje iz šibja za osnovnošolce in obiskali stanovalce v Pegazovem domu, kjer je dogodek potekal kot medgeneracijski preplet izmenjave znanj.
- V okviru projekta bo nabavljen CNC stroj za izdelavo kalupov, ki jih potrebujemo pri izvedbi delavnic steklarstva.
- Poseben doprinos je zagotovo nova digitalna vsebina, saj v muzejske zbirke projekt prinaša tudi VR (virtualna resničnost) rešitve. Med jesenskimi šolskimi počitnicami smo za javnost testirali in predstavili očala HoloLens2, ki skozi igro omogoča raziskovanje in reševanje nalog s kmečkimi opravili. Skozi igrifikacijo (igro) igralci-obiskovalci muzeja stopijo po poti, ki jim razkrije koliko truda, časa in opravil je bilo nekoč potrebno, da so prišli od zrna pšenice, preko moke do takrat cenjene hrane; kruha (žulik). Igrifikacija omogoča zabavno pot učenja in veliko gibanja v naravi. Uporaba pametnih očal po muzeju bo zopet na voljo spomladi.
- V okviru projekta bo nabavljen CNC stroj za izdelavo kalupov, ki jih potrebujemo pri izvedbi delavnic steklarstva.
- Za naslednje leto v okviru projekta načrtujemo nakup audio guidov za Muzej na prostem v več jezikovnih različicah.
Celotna vrednost projekta na ravni LAS Obsotelje in Kozjansko je 136.603,65 evrov, od tega so pridobili 99.998,11 evrov nepovratnih CLLD sredstev.
8. oktobra smo pripravili skupaj s 4. razredom iz OŠ Rogatec dogodek, ki je potekal v okviru evropskega projekta Dnevi evropske kulturne dediščine. Imenovali smo ga Slastne žulike. Učenci so skupaj z učiteljico Ines Zalezina že predhodno ustvarjali na različnih področjih, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Na temo kruha so nastale prave umetnine.
Vsi “pridni” učenci in učiteljici so bili za vso opravljeno delo nagrajeni z žulikami. Saj poznate našo zgodbo o žulikah?
Mati je najbolj pridnemu otroku pri tedenski peki kruha namenila delček testa, ki ga je smel sam »zažuliti« med dlanmi (pregnesti) in oblikovati svojo »žuliko«.
Med peko žulik smo si ogledali še film Dober kot kruh, ki ga je v muzeju leta 2019 posnela Založba Rokus Klett. Tako je zgodba o žulikah prisotna v osnovnih šolah pri pouku slovenskega jezika za 2. razred (Lili in Bine).
Prav znanimi so bili tudi pregovori o kruhu, ki smo jih prebirali in se pogovarjali o njihovem pomenu.
Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se speče.
Kdor rad kruh deli, se mu v roki množi.
Odnos do kruha je merilo človeka.
Tudi drobtine so kruh.
Kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača.
Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.
S trebuhom za kruhom.
Kruha ne naredi moka ampak roka.
Če je Velikega travna (maja) lepo, je dobro za kruh in seno.
Če natančno pogledamo kaj spoznamo na potovanjih, ugotovimo,
da smo spoznali različne vrste kruha in da noben kruh ni bil boljši od domačega.
Življenje brez globin je isto kot kuhinja brez dišečega hlebca.
Zarečenega kruha se največ poje.
Ob koncu se želim zahvaliti vsem za sodelovanje in lahko rečem, da iz te moke še bo kruha 🙂
koordinatorka Nives Brezovnik.